Aktualno


  Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Znanstvene raziskave o škodljivosti mesa


- Predgovor raziskavam
- Znanstvene raziskave
- Reference
- Komentar k raziskavam

Predgovor

V javnosti se veliko govori o dejavnikih, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje. Na nekatere, kot je na primer genetska nagnjenost k nekaterim boleznim, nimamo vpliva. Na druge pa lahko bistveno vplivamo s svojimi odločitvami. Odrečemo se lahko, na primer, škodljivemu kajenju. Osveščenost glede posledic kajenja je danes na Zahodu dokaj visoka. Težko bi namreč našli človeka, ki bi trdil, da kajenje ni škodljivo ali da je celo koristno.
Med zdravju škodljivimi dejavniki, na katere lahko vsakdo pomembno vpliva, je tudi prehrana. Tu pa je osveščenost ljudi veliko manjša. Zadnje čase narašča število znanstvenih raziskav, ki skušajo opredeliti rizična živila v naši prehrani. In v veliki večini raziskav se kot najbolj rizično živilo znova in znova pojavlja meso. Zato sta World Cancer Research Fund in American Institute for Cancer Research, ki v svetovnem merilu sodita med največcje in najuglednejše ustanove na področju raziskovanja raka, v svojih priporočilih navedla, da obstaja "prepričljiva povezava med rdečim mesom, mesnimi izdelki in rakom debelega črevesa in danke". Njuni strokovnjaki pravijo, da je povezava med mesom in rakom po zaslugi novejših raziskav veliko močnejša kot je bila pred kakšnim desetletjem. Navajajo tudi, da raziskave kažejo na povezavo med prehranjevanjem z mesom in rakom prostate, pljuč, požiralnika, želodca in trebušne slinavke.
Omenjeni ustanovi sta objavili tudi zanimiv podatek, da je v ZDA osveščenost ljudi o povezavi med mesom in rakom le 35-odstotna. (V Sloveniji je ta odstotek verjetno še manjši, saj marsikdo domneva, da je meso vir zdravja).

Pa si oglejmo nekaj teh raziskav:

Raziskave

Raziskava v okviru EU (European Prospective Investigation Into Cancer and Nutrition - EPIC) je vključevala več kot pol milijona subjektov. Raziskali so povezavo med različnimi vrstami raka in posameznimi živili. Zaradi izredno velikega števila subjektov so rezultati te raziskave še toliko pomembnejši. Raziskava je ugotavljala povezavo med načinom prehranjevanja in rakom želodca [1]. Raziskovalci so dognali, da se na vsakih 100 g dnevno zaužitega mesa poveča verjetnost za raka želodca za faktor 3,52.
To pomeni, da se za vsako povečanje dnevnega vnosa mesa za 100 g možnost za raka poveča za 252%. Za primerjavo: povprečen prebivalec Slovenije v povprečju poje okrog 200 g mesa dnevno.
Ista raziskava tudi ugotavlja, da se na vsakih 50 g dnevno zaužitega rdečega mesa tveganje za pojav raka želodca poveča za 73 %, ter se na vsakih 50 g dnevno zaužitih mesnih izdelkov tveganje za pojav vseh oblik raka poveča za 145 %.

Gornjim raziskavam se pridružuje tudi raziskava [2] narejena na japonski University of Occupational and Environmental Health, ki je ugotavljala povezavo med rakom želodca in različnimi živili. Rezultati potrjujejo bistveno povezavo med uživanjem mesnih izdelkov ter rakom želodca. Relativno tveganje za raka se z uživanjem mesnih izdelkov poveča za 170%. V rezultatih so upoštevali ter izločili vplive kajenja, starosti, spola in ostalih prehranskih faktorjev. Hkrati pa so ugotovili, da uživanje veliko zelene in rumene zelenjave bistveno (za 60%) zmanjša možnost nastanka raka želodca.

V raziskavi v Mehiki [3] so prišli do podobnih rezultatov. Določiti so želeli statistični vpliv posameznih živil in skupin živil na pojavnost raka v Mexico Cityju. Upoštevali in izločili so znane faktorje, ki vplivajo na pojavnost te bolezni, kot so: starost, spol, dnevni vnos kalorij, vnos pekočih paprik, kajenje, socialno-ekonomski status, vnos soli ter preteklo pojavnost razjed na želodcu. Po izločitvi vseh teh faktorjev so rezultati pokazali, da je tveganja za raka na želodcu bistveno povezano s pogostim jedenjem mesa (povečanje za 210%) ter mesnih izdelkov (povečanje za 220%). Tveganje se bistveno poveča tudi s pogostim uživanjem rib (povečanje za 120%) in mlečnih izdelkov (povečanje za 170%). Raziskovalci so ugotovili tudi, da uživanje rumene in oranžne zelenjave zmanjša možnost za pojav raka.

Na švedskem Karolinska Institutet v Stockholmu so pripravili meta-analizo [4] več raziskav na temo mesa in raka želodca. Rezultate petnajstih raziskav so združili v dve skupini in ugotavljali povezavo med dozo in odzivom (dose-response). Ta je pokazala, da se možnost raka želodca na vsakih dnevno zaužitih 30 g mesnih izdelkov v prvi skupini raziskav poveča za 38% (študije primerov) in v drugi skupini za 15% (kohortne študije).

Na Johns Hopkins University v ZDA so izvedli podobno meta-analizo [5] študij, kjer so iskali povezavo med zaužitjem posameznih maščob (nasičenih, nenasičenih, večkrat nasičenih itd.) ter mesom in pojavnostjo raka prostate. Ugotavljajo, da so podatki za posamezne maščobe manj konsistentni, vendar kažejo na povezavo med rakom prostate in nasičenimi maščobami ter maščobami živalskega izvora. Nadaljnja analiza pokaže, da so podatki raziskav, ki povezujejo meso in rak prostate precej bolj konsistentni. Velika večina proučenih raziskav namreč kaže močno povezavo med mesom in rakom prostate, saj določajo faktor povečanja tveganja za 30% ali več.

V Montevideu (Urugvaj) so izvedli raziskavo [6], ki je skušala ugotoviti povezavo med posameznimi skupinami živil in pojavnostjo raka prostate. Pri analizi se je kot največji faktor tveganja pokazalo meso (povečanje tveganja za 100%) ter skupna količina zaužitih kalorij (povečanje tveganja za 90%). Kot rizična sta se pokazala še skupna količina zaužitih maščob ter uživanje slaščic. Nasprotno pa uživanje sadja in zelenjave zmanjša možnost nastanka raka prostate za 50%.

Zanimiva je raziskava iz ZDA [7], kjer so prav tako ugotavljali pojavnost raka prostate, najpogostejše oblike raka med moškimi. Želeli so odkriti vzrok večje pogostnosti te bolezni med američani črnskega rodu. Ugotovili so močno povezavo med maščobami živalskega izvora in večjo pojavnostjo raka prostate. Tveganje za belce, ki uživajo več maščob živalskega izvora, se je povečalo za 120-160%, povečanje tveganja za črnce pa se giblje med 120% in 320%.

Na harvardski medicinski fakulteti so prav tako izvedli raziskavo [8], s katero so želeli ugotoviti povezavo med hrano in rakom prostate. Spremljali so prek 50.000 moških, starih od 40 do 75 let v obdobju štirih let. Ugotovili so, da od maščob na raka prostate vpliva le maščoba živalskega izvora (tveganje se poveča za 63%), medtem ko maščoba rastlinskega izvora na povečanje ne vpliva. Živilo, ki se je izkazalo za največji faktor tveganja, je bilo rdeče meso (tveganje se poveča za 163%).

V raziskavi, opravljeni na Havajih [9], so opazovali prek 20.000 moških v petletnem obdobju. Odkrili so močno povezavo med rakom prostate in uživanjem govedine (tveganje se poveča za 60%) ter skupno količino zaužitih maščob živalskega izvora (tveganje se poveča za 60%). Kajenje in uživanje alkohola ni vplivalo na pojavnost raka prostate.

Z zelo obsežno meta analizo [10], ki je vključevala 23 držav in iskala povezavo med prehrano in 27 vrstami raka, so ugotovili, da so prehranski faktorji močno povezani z nekaterimi vrstami raka. Predvsem pa so izstopale močna povezava med uživanjem mesa in rakom črevesja ter povezava med uživanjem maščob in rakom dojke ter rakom maternice.

Izredno pomembna je študija verske skupine adventistov sedmega dne [11]. Pri tej študiji je zelo pomembno dejstvo, da je bilo v študijo vključenih veliko ljudi z zelo podobnim nacinom življenja. Adventisti namrec ne kadijo in ne pijejo alkohola ter ne uživajo drugih poživil (kave, čaja). Edina prehranska razlika med njimi je, da jih približno 50% uživa meso, drugih 50% pa je vegetarijancev. Ta skupina ljudi je torej idealna za primerjavo in ugotavljanje vpliva mesa na zdravje, saj direktno primerja vegetarijance in nevegetarijance z enakim načinom življenja. Rezultati študije kažejo, da imajo adventisti, ki so v preteklosti uživali meso, za 180% večjo možnost za pojav raka na črevesju kot tisti, ki ga niso uživali. Prehranjevanje z govedino je povečalo tveganje za 130% in z jagnjetino za 170%. Pri uživanju jedi z veliko nasičenimi maščobami se tveganje poveča za 110%.

V sodelovanju z organizacijo International Agency for Research on Cancer so na Nizozemskem naredili raziskavo [12], kjer so iskali povezavo med prehrano in rakom trebušne slinavke. V rezultatih so upoštevali ter izločili faktorje kot so starost, spol, kajenje cigaret kadarkoli v življenju ter skupni dnevni vnos kalorij. Po odpravi teh faktorjev je raziskava pokazala, da se tveganje za raka na trebušni slinavki bistveno poveča z uživanjem rib in jajc. Nasprotno pa se tveganje bistveno zmanjša z uživanjem zelenjave.
V raziskavi, ki je prav tako ugotavljala povezavo med prehrano in rakom slinavke, opravljeni na National Cancer Institute v ZDA [76], so ugotovili bistveno povezavo med uživanjem različnih vrst mesa in rakom slinavke (41% povečanje tveganja za vse vrste mesa), med uživanjem rdečega mesa in rakom (42% povečanje tveganja) in med zapečenim mesom ter rakom (52% povečanje tveganja).

Od leta 1970 se je pojavnost raka na črevesju v Šanghaju na Kitajskem dramaticno povečala. Zato so raziskovalci medicinske fakultete University of Nebraska Medical Center (ZDA) raziskali morebitno povezavo med prehrano in rakom črevesja [13]. Pri rezultatih so upoštevali in izločili faktorje kot so starost, vnos kalorij in podobno. Rezultati so pokazali 50% večje tveganje za raka na črevesju pri uživanju rdečega mesa, povečanje za 70% (moški) in 20% (ženske) pri uživanju rib ter povečanje tveganja za 40% (moški) in 30% (ženske) pri uživanju jajc. Uživanje sadja pa je tveganje bistveno zmanjšalo (30% moški in 40% ženske).

Na harvardski medicinski fakulteti so z raziskavo [14] želeli potrditi že dokazano pozitivno povezavo med rakom črevesja in mesom ter povezavo med živili bogatimi z vlakninami in zmanjšanjem tveganja. V študijo so vključili nekaj čez 47.000 moških in jih spremljali v obdobju šestih let. Raziskava je pokazala, da obstaja močna povezava med uživanjem rdečega mesa in rakom črevesja (71% povečanje tveganja). Prav tako ugotavljajo, da je pri moških, ki jedo rdeče meso kot glavno jed vsaj petkrat tedensko, za 257% večja možnost, da bodo zboleli za rakom črevesja, kot pri tistih, ki jedo rdeče meso manj kot enkrat mesečno. Pri dolocčanju tveganja so raziskovalci upoštevali in izločili vse ostale faktorje tveganja (druge prehranske navade, telesno aktivnost, telesno težo, alkohol, kajenje, uporabo aspirina itd.)

V raziskovalnem središču Cancer Research Center v Honoluluju na Havajih so opravili kohortno študijo [15], katere namen je bil preveriti povezavo med prehranjevanjem z mesom in rakom trebušne slinavke. V sedemletnem obdobju so opazovali prek 190.000 subjektov iz različnih etničnih skupin. Po izločitvi faktorjev, kot so starost, kajenje, diabetes, družinska nagnjenost k raku trebušne slinavke, etnična pripadnost itd., so rezultati pokazali nedvomno povezavo med prehranjevanjem z rdečim mesom in rakom trebušne slinavke (povečanje tveganja za 50%) ter povezavo med mesnimi izdelki in rakom trebušne slinavke (68% povečanje tveganja).

Na univerzitetni bolnišnici v Essnu v Nemčiji so izvedli raziskavo [16], ki je skušala ugotoviti povezavo med beljakovinami, maščobami živalskega izvora in vlakninami ter rakom črevesja. Uporabili so dve kontrolni skupini, pri katerih so beležili pojavnost črevesnih adenomov. To so sicer benigne tvorbe, za katere pa je značilna močna tendenca, da se sčasoma sprevržejo v maligne tvorbe in raka črevesja. Pri analizi podatkov so upoštevali faktorje, kot so vnos kalorij, relativna teža in socialno ekonomski položaj v družbi. Podatki so pokazali močno povezavo med uživanjem mesa in črevesnimi adenomi. Primerjava s prvo kontrolno skupino je pokazala 260% povečanje tveganja, medtem ko je primerjava z drugo skupino pokazala kar 340% povečanje tveganja. Na drugi strani je količina zaužitih ogljikovih hidratov močno povezana z zmanjšanjem tveganja (71% zmanjšanje tveganja), medtem ko je vnos betakarotena zmanjšal tveganje za 76%.

Na wageningenški univerzi na Nizozemskem so raziskovali vpliv prehrane na pojav kancerogenih črevesnih tumorjev ter genetske mutacije v posameznih tumorjih [17]. Nastale črevesne tumorje so razdelili v dve skupini, in sicer tiste z mutacijo APC gena v tumorjih (APC+) in tiste brez mutacije (APC-). Odkrili so povezavo med pojavnostjo APC+ tumorjev in vnosom mesa, rib in maščob. Tveganje za APC+ tumor se je pri mesu povečalo za 70%, pri ribah za 40% in pri maščobah za 350%. Uživanje zelenjave je pri obeh vrstah tumorja bistveno zmanjšalo tveganje (verjetnost tumorja APC+ se zmanjša za 40%, tumorja APC- pa za 70%).

Študija, ki so jo izvedli v Melbournu (Avstralija) je proučevala vpliv mesa na raka danke [18]. Opazovali so prek 37.000 prebivalcev Melbourna. Rezultati so pokazali znaten vpliv rdečega mesa ter mesnih izdelkov na pojavnost raka danke. Verjetnost tveganja se poveča pri uživanju rdečega mesa za 130%, pri uživanju mesnih izdelkov pa za 100%.
Povezavo med rdečim mesom in rakom črevesja ter danke je potrdila tudi raziskava univerzitetne bolnišnice v Lausannu, Švica [75], ki poleg povezave rdečega mesa in mesnih izdelkov z rakom ugotavlja, da uživanje sadja in zelenjave zmanjša možnost za pojav raka.

Študija v okviru švedske kohortne mamografske študije [19] je želela določiti, kateri predeli črevesja so posebej ogroženi pri uživanju rdečega mesa. Glede na študijo so podatki o kancerogenem delovanju rdečega mesa na črevesje zajetni. Avtorji študije torej ne dvomijo, da rdeče meso povzroca raka na črevesju in danki, zanimalo jih je le, na kateri predel črevesja kancerogeno delovanje bolj vpliva. Rezultati so pokazali, da rdeče meso najbolj vpliva na pojav raka v distalnem delu debelega črevesa (120% povečanje tveganja) manj pa v proksimalnem delu (3% povečanje) in danki (28% povečanje).

Še ena študija v okviru švedske kohortne mamografske študije [20] je raziskala vpliv posameznih mesnih izdelkov na pojavnost raka na želodcu. Po izključitvi ostalih faktorjev so rezultati pokazali, da se verjetnost tveganja raka na želodcu z uživanjem mesnih izdelkov poveča za 66%. Po posameznih kategorijah pa se tveganje za raka poveča za 55% pri slanini, za 50% pri klobasah in hrenovkah ter za 48% pri šunki. Študija je prav tako pokazala, da so nitrozamini v mesnih izdelkih močno povezani z nastankom raka na želodcu.

Še eno izredno pomembno študijo adventistov sedmega dne [21], ki je proučevala povezavo med prehrano in različnimi boleznimi, so opravili na univerzi Loma Linda v Kaliforniji, ZDA. Kot že omenjeno, so adventisti sedmega dne izredno pomembna skupina ljudi za študiranje človeške prehrane, saj so praktično vsi drugi dejavniki v skupini enaki (kajenje, alkohol, življenski slog). Raziskava pokaže, da je verjetnost za smrt zaradi ishemične bolezni srca pri tistih adventistih, ki jedo govedino vsaj trikrat tedensko, za 131% večja kot pri vegetarijancih. Nadalje ugotavlja da je možnost raka debelega črevesja za 88% večja pri vsejedih kot pri vegetarijancih, prav tako je možnost raka prostate za 54% večja pri vsejedih kot pri vegetarijancih. Pokaže se tudi, da uživanje oreščkov in uživanje polnozrnatega namesto belega kruha varuje pred ishemično boleznijo srca. Kot zašcita pred različnimi boleznimi se izkaže tudi uživanje stročnic in sadja. Raziskovalci sklenejo, da poleg izključitve mesa iz jedilnika k znatno boljšemu zdravju vegetarijancev prispeva tudi zamenjava mesa s stročnicami, oreščki sadjem in zelenjavo.

Naslednja pomembna študija adventistov se je osredotočila na smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja [22]. Študija je pomembna zato, ker so bolezni srca in ožilja ena od vodilnih smrtnih bolezni na zahodu. Študija je pokazala, da je smrt zaradi bolezni srca in ožilja kar trikrat verjetnejša med vsejedimi kot med vegetarijanci. Tako velika razlika je obstajala kljub temu, da so upoštevali in izločili ostale faktorje, ki vplivajo na to bolezen.

Krvni tlak je eden od rizičnih faktorjev za bolezni srca in ožilja ter množico drugih bolezni. Raziskava univerzitetne bolnišnice Royal Perth Hospital [23] je pokazala, da z vegetarijansko prehrano lahko znižamo krvni tlak. Vsejedi prostovoljci so za testno obdobje šestih tednov uživali vegetarijansko hrano. Po šestih tednih se je sistolični tlak znižal za 5-6 mm Hg, diastolični pa za 2-3 mm Hg. Sprememba je bila reverzibilna, kar pomeni, da se je tlak po vrnitvi na mešano prehrano znova dvignil. Temu je pritrdila tudi raziskava EPIC [24], ki je primerjala krvni tlak med vsejedimi, ribojedimi, vegetarijanci in vegani. Rezultati so pokazali, da imajo tisti ki ne uživajo mesa na splošno nižji tlak, vegani pa imajo najnižji krvni tlak med vsemi skupinami, in bistveno nižji kot vsejeda skupina.

Na medicinskem oddelku newyorške univerze so s pomocjo kohortne študije [25] raziskali povezavo med mesom, nekaterimi makrohranili in rakom dojke. Sodelovalo je prek 14.000 žensk, ki so bile razdeljene v skupine z izenačenimi faktorji (starost, čas prijave v študijo, stanje menopavze, menstrualni ciklus), ki poleg prehrane vplivajo na pojavnost raka dojke. Primerjalni rezultati so pokazali, da se tveganje za nastanek raka dojke pri uživanju mesa poveča za 88%.

S pomočjo kohortne raziskave, ki je za subjekte uporabila adventiste sedmega dne [26], so raziskovalci iskali povezavo med prehrano, telesno težo in rakom prostate. Osebe z prekomerno telesno težo so imele za 150% večjo možnost za raka prostate kot tisti z normalno težo. Rezultati so nadalje pokazali, da je uživanje mleka, sira, mesa in jajc bistveno povezano s pojavnostjo raka prostate. Raziskovalci so našli razmerje med dozo in odzivom za vsa štiri živila živalskega izvora in rakom prostate. Osebe, ki so uživale večje količine vseh vrst živil živalskega izvora so imele povišano tveganje raka prostate za 260%.

Na Ameriškem inštitutu za raziskave raka (National Cancer Institute) [27] so iskali povezavo med pogostostjo črevesnih adenomov in načinom priprave mesa. V rezultatih so upoštevali ter izločili faktorje, ki poleg prehrane vplivajo na pojavnost raka (starost, spol, skupni vnos kalorij, uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil, telesno aktivnost in kajenje).
Rezultati so pokazali močno povezavo med količino rdečega mesa v prehrani in pojavnostjo adenomov. Tveganje naraste za 11% na vsakih 10g rdečega mesa na dan. Če je to meso dobro zapečeno, tveganje naraste za 29% na vsakih 10g mesa. Meso, pečeno na žaru, poveča tveganje za 26% na vsakih 10g mesa. Raziskava prav tako potrjuje, da pri toplotni obdelavi mesa nastajajo karcenogene snovi (heterociklični amini in policiklični aromatski ogljikovodiki), ki povečajo možnost nastanka raka.

Veliko študij [28] [29][30] [31][32] je skušalo identificirati vpliv kancerogenih snovi v mesu na razne vrste raka. Vse so povezale uživanje mesnih izdelkov in rdečega mesa z povišanim tveganjem za nastanek adenomov ali raka debelega črevesa in danke. Ena od študij [30] je kot posebno nevarno določila zapečeno rdeče meso (kot je na primer meso, pečeno na žaru ali na ponvi), pri katerem se tveganje za pojav raka poveča kar za 336%. Ena od študij [31]je dognala, da je v mesu, toplotno obdelanem pri temperaturi 250şC, pojavnost kancerogenih heterockiličnih aromatskih aminov večja kot pri mesu, obdelanem pri nižji temperaturi, hkrati pa ugotavlja, da je pojavnost drugih kancerogenih snovi (polickiličnih aromatskih ogljikovodikov) v mesu prisotna ne glede na temperaturo obdelave.
Raziskava mednarodne agencije za raziskave raka v Lyonu, Francija [85], je eksperimentalno dokazala, da organizem prejme velik delež kancerogenih snovi iz mesa. Po zaužitju na žaru pečene mlete govedine je koncentracija preiskovane kancerogene snovi (2-amino-1-metil-6-fenilimidazo(4,5-b)piridin) v urinu narasla za 1300% do 3700%.
Ena od študij[32] je preverjala tudi povezavo med uživanjem rdečega mesa (predvsem zapečenega) in pljučnim rakom ter rakom dojke. Rezultati so pokazali bistveno povečano tveganje za pojav pljučnega raka (tudi med nekadilci) ter rakom dojke, ki je posledica uživanja rdečega mesa.

Povezavo med rakom pljuč in mesom je potrdila tudi raziskava v Urugvaju [63], povezavo z rakom dojke pa raziskava v Nemčiji [68], ki je povezala uživanje rdečega mesa s 85% povečanjem tveganja. Pri ženskah pred menopavzo je bilo tveganje zaradi rdečega mesa še večje. Druga študija v Urugvaju [69] je potrdila tudi povezavo med živili z veliko nasičenimi maščobami in rakom pljuč (povečanje tveganja za 130%) ter živili s holesterolom in rakom pljuč (povečanje tveganja za 180%). Obe študiji v Urugvaju sta v rezultatih izločili vpliv kajenja in ostalih faktorjev.

Meta analiza več raziskav [33], ki so proučevale povezavo med mesom in rakom dojke, je pokazala, da se izsledki raziskav, ne glede na tip (kohortne ali študije primerov), ujemajo v tem, da je pojavnost raka dojke močno povezana z uživanjem mesa in nasičenih maščob.

Na splošno se v javnosti predstavlja meso kot kakovosten vir železa. Železo v mesu, ki ga nekateri močno priporočajo zaradi dobre absorpcije, se imenuje hemsko železo. Toda veliko študij je dokazalo škodljiv vpliv tovrstnega železa na organizem. Rezultati velikega števila študij [34] [35][36] [38], ki so proučevale povezavo med vnosom hemskega železa in diabetesom, kažejo bistveno povezavo med vnosom hemskega železa in nastankom diabetesa tipa 2. Prav tako mnoge raziskave [36] [37][38] kažejo, da so visoke zaloge železa škodljive in so prav tako povezane z nastankom diabetesa tipa 2. Zanimivo je dejstvo, da raziskave z diabetesom ne povezujejo nehemskega železa (železo rastlinskega izvora), temveč izkljucno hemsko železo (železo v mesu).
Študije, ki so proučevale povezavo med hemskim železom, večjimi zalogami železa ter obolenji srca in ožilja [39][40] [43] ter srčnim infarktom [41][42] so prav tako dokazale močno povezavo med hemskim železom in omenjenimi boleznimi. Podobno kot pri diabetesu, nobena od raziskav, ki diferencirajo tip železa, ne poveže železa rastlinskega izvora z boleznijo. Z nastankom bolezni je povezano izkljucno hemsko železo (železo v mesu). Ena od študij [44] je pokazala ne le, da se z vnosom hemskega železa za 86% poveča možnost srčnega infarkta, temveč tudi, da hemsko železo dodatno vpliva na višjo stopnjo smrtnosti med infarktom in po njem.
Raziskava na milanskem inštitutu Istituto di Ricerche Farmacologiche Mario Negri [82] povezuje vnos mesa s povečanim tveganjem za miokardni infarkt. Možnost za infarkt je bila močno povezana s pogostnostjo uživanja mesa, mesnih izdelkov, masla, maščob in kave.
Tudi raziskava Medicinske fakultete Nove Karoline [86] je s svojimi rezultati potrdila, da rdeče meso in velike zaloge železa v krvi za 126% povečajo tveganje za smrt iz različnih vzrokov.

V javnosti so omega-3 maščobe v ribah vedno predstavljene kot zdravilne. Te maščobe naj bi omejile bolezni srca in ožilja. Veliko študij pa izpodbija verodostojnost takšnih trditev. Raziskava, ki je proučevala vpliv različnih maščob na srčne bolezni [45], je odkrila bistveno povezavo med omega-3 maščobami iz rib in povečanim tveganjem za pojav bolezni srca in ožilja, kar je v nasprotju s splošnim prepričanjem. Zanimivo je dejstvo, da raziskava s povečanim tveganjem ne povezuje omega-3 maščob iz rastlinskih virov, marveč le omega-3 maščobe iz rib.
Še nekaj drugih raziskav izpodbija trditev, da naj bi ribe in omega-3 maščobe iz njih zmanjševale možnost srcnih obolenj. Raziskavi [46] in [47] ne pokažeta nikakršnega zmanjšanja števila srčnih obolenj, raziskava [45] pa dokaže celo povečanje tveganja.

V okviru študije zdravja medicinskih sester (Nurses Health Study II) [48] so raziskovalci proučevali povezavo med rdečim mesom in rakom dojke. Spremljali so zdravje 90.000 medicinskih sester pred menopavzo. Ugotovili so močno povezavo med količino rdečega mesa v prehrani in pojavnostjo raka dojke s pozitivnim estrogenskim in progesteronskim receptorjem.
Povezanost jedenja mesa z rakom dojke je potrdilo tudi veliko drugih raziskav [49] [62][79], ki so analizirale, kako kancerogeni heterockilični amini, zaužiti z mesom, delujejo v telesu.
Tudi raziskava v Braziliji [71], ki je potekala med avgustom leta 2002 in novembrom 2003, je proučevala povezavo med prehrano in rakom dojke. Odkrili so zelo močno povezavo med uživanjem rdečega mesa in rakom dojke. Možnost za raka se je pri uživanju rdečega mesa povečala za 330%. Druga raziskava, opravljena v Santa Catarini, prav tako v Braziliji [80], je pokazala izredno močno povezavo med svinjsko mastjo in rakom dojke (532% povečanje tveganja) ter mastnim rdečim mesom in rakom dojke (248% povečanje tveganja). Hkrati pa je pokazala močno zmanjšanje tveganja z uživanjem jabolk (70% zmanjšanje), lubenic (69% zmanjšanje) in paradižnikov (84% zmanjšanje).

Na newyorški Columbia University so opravili študijo vpliva mesnih izdelkov na kroničcno obstruktivno bolezen pljuč [50]. Podatke o več kot 7.300 udeležencih nacionalne prehranske študije (Third National Health and Nutrition Examination Survey) so obdelali ter ugotovili močno povezavo med količino zaužitih mesnih izdelkov in zmanjšanjem pljučne kapacitete. Prav tako so odkrili močno povezavo med uživanjem mesnih izdelkov in kronično obstruktivno boleznijo pljuč. Faktor tveganja se je pri uživanju mesnih izdelkov povečal za 78%.
Množici raziskav, ki dokazujejo povezavo med jedenjem mesa in rakom dojke, se pridružuje tudi študija Nacionalnega inštituta za onkologijo iz Urugvaja [77], ki je odkrila bistveno povezavo med uživanjem mesa (vseh vrst), rdečega mesa, maščob in nasičenih maščob ter tveganjem za pojav raka dojke. Tveganje se je najbolj povečalo z uživanjem rdečega mesa, kjer je tveganje za raka dojke naraslo za 320%. V rezultatih so upoštevali in izločili ostale faktorje, ki vplivajo na pojavnost raka.

Še ena raziskava o povezavi med mesnimi izdelki in pljučnimi boleznimi je bila opravljena na osnovi Health Professionals Follow-up Study [51], pri čemer so zbrali podatke o več kot 42.000 osebah. Podatke so analizirali in izločili faktorje, kot so starost, kajenje in število pokajenih škatlic, energijski vnos, raso, regijo prebivališča, indeks telesne teže in telesno dejavnost. Rezultati so pokazali, da se z uživanjem mesnih izdelkov faktor tveganja za kroničcno obstruktivno boleznijo pljuč poveča za 164%.

V univerzitetni bolnišnici Ullevaal v Oslu so z raziskavo preverili vpliv prehrane na revmatoidni artritis [52]. V slepi študiji so paciente z revmatoidnim artritisom v kontroliranih pogojih 14 tednov hranili z vegansko, nato pa še 9 mesecev z vegetarijansko prehrano, medtem ko se je kontrolna skupina ves čas prehranjevala tudi z mesom. Po končanem obdobju se je stanje vseh pacientov v vegetarijanski skupini bistveno izboljšalo, kar kaže na močan pozitiven vpliv vegetarijanske prehrane na revmatoidni artritis.

Podobno raziskavo so izvedli na kliniki Huddinge v Stockholmu [53], pri čemer so paciente z revmatoidnim artritisom razdelili v dve skupini. Prvo so hranili z vegansko prehrano brez glutena, drugo pa s skrbno uravnovešeno mešano prehrano. Po enem letu se je stanje v vegetarijanski skupini bistveno popravilo, in sicer za 40,5%, medtem ko se je stanje v uravnovešeni vsejedi skupini popravilo le za 4%. Izboljšanje so pripisali manjši količini antigenov v veganski prehrani.

Zelo pomembna je Britanska študija vegetarijancev [54], ki je primerjala vegetarijance z vsejedimi posamezniki, ki skrbijo za svoje zdravje. Nekateri skušajo dokazano boljše zdravje vegetarijancev pripisati izključno večji pozornosti vegetarijancev zdravemu življenju. Zato je bila opravljena študija, ki primerja vegetarijance s primerljivo ne-vegetarijansko skupnostjo oseb, ki skrbijo za zdravje. Kljub temu raziskava pokaže, da je smrtnost zaradi ishemične bolezni srca bistveno manjša pri vegetarijancih kot pri vsejedih.

Podobno študijo so opravili v Oxfordu [55], kjer so primerjali 6.000 vegetarijancev s 5.000 vsejedimi osebami s primerljivimi življenskimi slogi. Rezultate so izenačili glede na količino pokajenih cigaret, indeks telesne teže in socialni položaj. Kolicina mesa in sira v prehrani sta bila pozitivno povezana s količino holesterola v krvi. Kljub izenačenim dejavnikom so imeli vegetarijanci za 20% manjšo skupno smrtnost, 28% manjšo možnost za smrt zaradi ishemične bolezni srca, in 39% manjšo smrtnost zaradi malignih neoplazem. Za nameček so raziskovalci odkrili, da je pri vegetarijancih 50% manj možnosti, da bodo potrebovali nujno apendektomijo (odstranitev slepiča).

Še ena študija, opravljena v Veliki Britaniji [56], je direktno primerjala vegetarijance in vsejede. Rezultate so izenačili glede na količino pokajenih cigaret, indeks telesne teže in socialni položaj, pokazali pa so za 28% manjšo možnost smrti zaradi ishemične bolezni srca pri vegetarijancih, kot tudi za 39% manjšo možnost smrti zaradi raka.

Raziskava zdravja žensk v ameriški zvezni državi Iowi [57] je raziskovala povezavo med mesom in rakom na pljučih. V rezultatih so upoštevali in izničili vpliv starosti, izobrazbe, števila pokajenih cigaret, vnosa rumeno-zelene zelenjave, vnosa sadja in sadnega soka, kalorične gostote živil, nemalignih pljučnih bolezni v anamnezi, vnosa alkohola ter indeksa telesne teže. Rezultati so pokazali 230% povečanje tveganja za raka pljuč pri prehranjevanju z rdečim mesom. Negativni vpliv rdečega mesa je bil še posebej izrazit pri kadilkah (390% povečanje tveganja, pri katerem je izločeno tveganje zaradi kajenja). Rumeno-zelena zelenjava je bila povezana z zmanjšanim tveganjem za raka pljuč.

Kancerogene snovi nastajajo pri toplotni obdelavi mesa. Ameriška študija na University of Minnesota [58] je proučevala povezavo med rakom slinavke in načini priprave mesa. Ugotovili so, da uživanje mesa, pečenega na žaru, poveča možnost za raka slinavke za 119%.

Študija, ki je raziskovala povezavo med kancerogenimi snovmi v mesu glede na način priprave in njihov vpliv na pojavnost raka [59], je prišla do rezultata, da vsakih 10 g na žaru pečenega rdečega mesa na dan poveča možnost za raka debelega črevesa in danke za 29%.
Podobna študija [60] je proučila povezavo med mesom, načinom priprave in rakom dojke. Rezultati so pokazali bistveno povezavo med ocvrtim rdečim mesom in rakom dojke, kjer se je tveganje za raka povečalo za 92%.

Na Medicinski univerzi v Kaunasu (Litva) [61] so preiskali povezavo med rakom želodca in mesnimi izdelki. V rezultatih so upoštevali in izničili vpliv kajenja, alkohola, družinske nagnjenost k raku, izobrazbe, kraja bivanja, indeksa telesne teže ter vseh ostalih živil, ki bi lahko vplivala na nastanek raka. Ugotovili so, da se tveganje za raka želodca poveča za kar 85% že v primeru, ce samo enkrat do trikrat mesečno jeste mesne izdelke (npr. pršut). Rezultati so zelo zanimivi, saj pokažejo, kako že majhna količina s soljo konzerviranega mesa izredno poveča tveganje za pojav raka. Veliko povečanje števila rakavih primerov so potrdili tudi pri uživanju prekajenega mesa in prekajenih rib.
Če z zgornjo raziskavo povežemo še rezultate Kanadske raziskave, opravljene v Centre for Chronic Disease Prevention and Control v Ottawi [73], pri kateri so proučevali faktorje za nastanek raka pljuč pri nekadilkah, dobimo zelo pomembne rezultate. Rezultati pričakovano pokažejo, da je pasivno kajenje bistven faktor tveganja. Pasivno kajenje, ki traja do 30 let povzroči 20% povečanje tveganja, pasivno kajenje v trajanju več kot 30 let pa 50% povečanje. Najpomembnejši pri tej raziskavi pa je podatek, da se tveganje za pojav raka pljuč poveča za 30%, če oseba zaužije zgolj pol rezine dimljenega mesa na teden. V povezavi z zgornjo raziskavo se pokaže, da že prav majhne količine mesnih izdelkov bistveno povečajo tveganje za pojav raka. Izredno zanimivo je dejstvo, da minimalne količine mesa (npr. dve rezini pršuta na mesec) bolj povečajo tveganje za pojav raka pljuč kot 30-letno pasivno kajenje. Ta raziskava je pomembna tudi zato, ker lahko direktno primerjamo dve tveganji za pljučnega raka - kajenje in uživanje mesa.
Natančno študijo in zelo pomembno primerjavo med tem, kako meso in kajenje vplivata na pojavnost adenomov debelega črevesa, so se lotili v Fred Hutchinson Cancer Research Center v Washingtonu, ZDA [81]. Raziskali so tveganja za nastanek adenoma pri določenem genotipu. Pričakovano se je tveganje povečalo pri kajenju. Tveganje za nastanek črevesnega adenoma pri osebi, ki 25 let kadi po eno škatlico cigaret na dan, se poveča za 390%. Pri osebi, ki poje več kot 140 g pečenega ali ocvrtega mesa na teden (kar so raziskovalci določili kot mejo za visok vnos) oz. več kot 20 g na dan, se tveganje za nastanek adenomov poveča za 230%. Tudi iz te raziskave lahko podobno kot zgoraj razvidimo, kako nevarne so že zelo majhne količine zaužitega mesa. Že 20 g pečenega ali ocvrtega mesa dnevno (kar je razmeroma majhna količina) poveča tveganje na nivo, ki je primerljiv z dolgoletnim aktivnim kajenjem cigaret. Tudi ta raziskava je pomembna zato, ker lahko direktno primerjamo dve tveganji - kajenje in uživanje mesa.

V raziskavi, opravljeni v Šanghaju, Kitajska [64]], so iskali povezavo med rakom endometrija (maternične sluznice) in vnosom živil živalskega izvora. V rezultatih so upoštevali in izločili vse zunanje faktorje, ki bi lahko vplivali na rezultat. Rezultat je pokazal močno povezavo med vnosom mesa in rib ter rakom endometrija. Stopnja tveganja se je pri večjem vnosu mesa povečala za 70%, pri večjem vnosu rib pa za 140%. Način priprave rib in mesa ni znatno vplival na stopnjo tveganja.
Druga raziskava, prav tako opravljena v Šanghaju [70], je proučila razmerje med količino zaužitih kalorij in možnostjo raka endometrija. Ugotovili so, da vnos maščob in beljakovin poveča možnost raka endometrija, medtem ko vnos ogljikovih hidratov nima vpliva. Nadaljna analiza pokaže, da na pojav raka vplivajo izključno živila živalskega izvora. Tako je uživanje maščob živalskega izvora povezano z 250% povečanjem možnosti raka endometrija, uživanje beljakovin živalskega izvora pa z 200% povečanjem možnosti.
Tudi meta-analiza, ki združuje rezultate več raziskav, nedvoumno potrjuje povezavo med mesom in rakom endometrija [84]. Tveganje se poveča predvsem z jedenjem rdečega mesa. Analiza pokaže tudi povezavo med dozo in odzivom (dose-response) med mesom in možnostjo raka endometrija.

Na Institute Universitaire de Médecine Sociale et Préventive v Lausannu (Švica) so raziskovali povezavo med prehrano in rakom požiralnika [65]. Po izločitvi vpliva kajenja, alkohola, izobrazbe in skupnega kaloričnega vnosa, so rezultati pokazali močno povezavo med rakom požiralnika in uživanjem jajc (130% povečanje tveganja), uživanjem rdečega mesa (110% povečanje tveganja) in svinjine ter mesnih izdelkov (220% povečanje tveganja). Tveganje je najbolj zmanjšalo uživanje zelenjave (70 - 90% zmanjšanje) in sadja (70% zmanjšanje).

Povezavo med mesom in nastankom poliartritisa so proučevali v študiji, narejeni na manchesterski univerzi v Veliki Britaniji [66]. Ta študija je bila del skupne študije EPIC. Iz rezultatov so izločili morebiten vpliv kajenja, skupnega kaloričnega vnosa in ostalih potencialnih prehranskih faktorjev. Končni rezultat je pokazal, da uživanje mesa in mesnih izdelkov poveča tveganje nastanka poliartritisa za 130%, uživanje rdečega mesa pa za 90%. Vnos vitamina C je bil povezan z zmanjšanjem tveganja.

Medicinski inštitut v Pragi je raziskal vpliv prehrane ter kajenja na pojavnost raka pljuč pri ženskah [67]. Pričakovano se je kot najmočnejši dejavnik pokazalo kajenje (822% povečanje). Poleg kajenja pa je pomemben dejavnik tveganja tudi uživanje rdečega mesa (133% povečanje) in uživanje perutnine (767% povečanje). Uživanje zelenjave bistveno zmanjša tveganje (45% zmanjšanje).

V zadnjih nekaj desetletjih se je na zahodu povečalo število primerov ne-Hodgkinovega limfoma (rak limfnega sistema). Zato so se raziskovalci na Karolinska Institutet, Švedska, odločili preveriti povezavo med prehrano in pojavnostjo ne-Hodgkinovega limfoma (NHL) [72]. Raziskava je pokazala povezavo med uživanjem mlečnih izdelkov in povečanjem tveganja za 50% ter povezavo med uživanjem ocvrtega rdečega mesa in povečanjem tveganja za 50%. Nasprotno pa je uživanje sadja in zelenjave povezano z upadanjem tveganja za NHL.

Raziskava Harvardske medicinske fakultete [74] je preverjala povezavo med rdečim mesom in pojavom diabetesa tipa 2 pri ženskah. Pri obdelavi podatkov so izločili vplive starosti, indeksa telesne teže, skupnega kaloričnega vnosa, telesne aktivnosti, alkohola, kajenja in družinske nagnjenosti k diabetesu.
Rezultati so pokazali povezavo med rdečim mesom in diabetesom tipa 2 (28% povečanje tveganja). Še posebej pa je bila močna povezava med mesnimi izdelki in diabetesom. Uživanje mesnih izdelkov vsaj petkrat tedensko je povečalo možnost za diabetes za 43%. Še posebej je bila močna povezava pri slanini (povečanje za 23% pri uživanju slanine dvakrat na teden) in hrenovkah (28% povečanje pri uživanju hrenovk dvakrat na teden).

Študija raka grla na milanskem inštitutu Istituto di Ricerche Farmacologiche Mario Negri [78] je raziskovala vpliv različnih živil na pojavnost raka v severni Italiji in švicarskem kantonu Vaud. Iz rezultatov so izločili dejavnike, ki poleg prehrane vplivajo na pojavnost raka grla (kajenje, starost itd.). Analiza je pokazala bistveno povečanje tveganja pri nekaterih živilih. Najbolj se je tveganje za raka grla povečalo z uživanjem rdečega mesa (210% povečanje tveganja), mesnih izdelkov (70%), jajc (70%) rib (60%) in sladkorja (60%). Študija pokaže, da se tveganje bistveno zmanjša z uživanjem stročnic, sadja in zelenjave.

Splošna ocena meta-študije, opravljene v Cambridgeu v Veliki Britaniji [83] je, da je za okrog 80% vseh rakov dojke, črevesja in prostate kriva prehrana. Prav tako ocenjujejo, da mednarodne študije kažejo močno povezavo med naštetimi vrstami raka in mesom.

Na Medicinski fakulteti južne Kalifornije v Los Angelesu so proučevali pojav levkemije pri otrocih, starih do 10 let [87]. Odkriti so želeli povezavo med hrano in pojavom levkemije. Prav tako so želeli odkriti, ali obstaja kakšna povezava med prehrano staršev in boleznijo otrok. V rezultatih so upoštevali in izločili faktorje, ki vplivajo na bolezen poleg prehrane. Rezultati so pokazali, da se tveganje dramaticno poveča pri otrocih, ki pojedo več kot 12 hrenovk na mesec, in sicer se možnost za levkemijo pri teh otrocih poveča za kar 850%.

Študija otrok na zahodni obali ZDA [88] [89] je proučevala povezavo med mesnimi izdelki, ki jih je zaužila mati med nosečnostjo ter verjetnostjo, da se bo pri njenem otroku pojavil možganski tumor. Pri večjih vnosih (125 g mesnih izdelkov dnevno) se možnost za možganski tumor otroka poveča tudi do 200%. Hkrati raziskava pokaže, da se tudi pri majhnih količinah mesnih izdelkov zmerno poveča možnosti za možganski tumor otroka. Pri nosečnicah, ki so dvakrat dnevno jedle mesne izdelke, se je možnost, da njihov otrok dobi možganski tumor, povečale za 110%.

Študija, opravljena v Denverju (Colorado, ZDA) [94], je proučevala povezave med različnimi vrstami mesa, ki ga uživajo otroci in njihove matere in pojavnostjo tumorja na možganih ter kronično limfocitno levkemijo pri otrocih. Po izločitvi faktorjev, ki poleg prehrane vplivajo na obe bolezni, so rezultati pokazali, da matere, ki uživajo hrenovke več kot enkrat tedensko, za 130% povečajo možnost, da se pri njihovih otrocih pojavi možganski tumor. Rezultati prav tako pokažejo, da če otrok vsaj enkrat tedensko poje hamburger, naraste tveganje za kronično limfocitno levkemijo za 100%, če pa otrok več kot enkrat tedensko je hrenovke, se za 110% poveča možnost za nastanek možganskega tumorja. Če pa otrok vsak teden poje hamburger ali hrenovko in pri tem zaužije premalo vitaminov, tveganje naraste celo do 600%!

Skupina Childrens Cancer Group [95] je naredila študijo vpliva materine prehrane na pojavnost astrocitoma (najpogostejša oblika možganskega tumorja pri otrocih). Dokazali so bistveno povezavo med materinim uživanjem mesnih izdelkov med nosečnostjo in 70% večjo možnostjo za nastanek astrocitoma pri njenem otroku. Jemanje železovih dodatkov med nosečnostjo je zmanjšalo možnost bolezni.

Meta analiza [90] več raziskav potrjuje znatno povezavo med mesnimi izdelki, ki jih poje nosečnica, ter povečano možnostjo, se da bo pri njenem otroku pojavil možganski tumor. Večina pregledanih študij je odkrila pozitivno korelacijo med mesnimi izdelki in možganskim tumorjem otroka. Avtorji študije sklepajo, da so vzrok bolezni nitrozamini v mesnih izdelkih.

Tudi meta analiza raziskav, narejena na oddelku za onkologijo Marshfield Clinic, ZDA [91], je potrdila znatno povezavo med mesnimi izdelki, ki jih zaužije nosečnica in povečanim tveganjem za pojav možganskega tumorja pri otroku. Združili so podatke več raziskav in ugotovili, da nosečnica z uživanjem mesnih izdelkov poveča tveganje za otrokov možganski tumor za 68%. Uživanje hrenovk poveča tveganje za nastanek tumorja za 33%, uživanje klobas pa za 44%.
Povezavo med uživanjem mesnih izdelkov med nosečnostjo in otrokovim tumorjem možganov potrjuje še ena meta analiza devetih študij [93].

Da pa niso ogroženi samo otroci, kaže raziskava University of Southern California v ZDA [92]. Iskali so povezavo med gliomi (vrsta možganskega tumorja) in prehrano ter drugimi okoljskimi vplivi. Kot največji faktor tveganja med vsemi preiskovanimi vplivi se je pokazalo uživanje mesnih izdelkov. Med mesnimi izdelki najbolj poveča tveganje slanina, za kar 560%. Zelenjava je tveganje zmanjšala, medtem ko kajenje, kozmetika in voda (ki so prav tako viri nitratov) niso vplivali na pojav gliomov.

Laiki običajno povezujejo pesticide izkljucno s sadjem in zelenjavo, kar pa je glede na ogromno število raziskav povsem zmotno. Praktično vse raziskave pokažejo, da je v človekovi prehrani največji vir pesticidov hrana živalskega izvora in ne rastlinska hrana. To je povsem logicno, saj živali v svojih telesih kopičijo vse pesticide, ki jih pojedo v casu svojega življenja.

Študija na univerzi v Granadi (Španija) [96] je proučevala vsebnost določenih pesticidov v krvnem serumu žensk v povezavi z njihovo prehrano. Ugotovili so, da je glavni vir:

PESTICID GLAVNI VIR V PREHRANI ŽENSK
p,p-DDT rdeče meso, mleko, jogurt
o,p-DDT rdeče meso
aldrin perutninsko meso, jajca
lindan rdeče meso, sir, bele in mastne ribe
DDE, dieldrin rdeče meso, bele in mastne ribe, sir

Druga študija [97] je preverjala nivoje pesticidov (p,p'-DDT, p,p'-DDE, dieldrin, alfa-HCH, beta-HCH in PCB). Študijske subjekte so razdelili v tri skupine in sicer vegetarijansko, vsejedo in skupino, ki redno uživa ribe iz Baltskega morja. Najnižjo koncentracijo pesticidov so našli v mleku vegetarijank, najvišjo pa v mleku žensk, ki so jedle ribe iz Baltskega morja.

Kitajska študija v provinci Hebei [98] je raziskala vsebnost pesticidov v mleku doječih mater. Ugotavljali so različno vsebnost pesticidov pri materah v mestnem in podeželskem okolju. Ugotovili so pozitivno povezavo med vsebnostjo pesticidov v materinem mleku in uživanjem mesa oziroma uživanjem prašičje ter ovčje drobovine. Rezultati ne pokažejo nobene povezave med pesticidi in vnosom sadja ali zelenjave.

Raziskava, ki se je ukvarjala z vprašanjem, kako s spremembo prehrane zmanjšati vnos nevarnih pesticidov DDT in DDE [99] ugotavlja, da so v maščobi topni pesticidi zaradi te svoje lastnosti veliko bolj navzoci v mesu, ribah, mleku in siru kot pa v sadju, žitih in zelenjavi. Nadalje ugotavlja motnje v hormonskem sistemu človeka, ki so posledica teh kemikalij. Pred njihovimi ucinki se zaščitimo z uživanjem soje, kurkume in kapusnic (brokoli, ohrovt, zelje itd.).

V nemškem Uradu za okolje in naravo so opravili analizo mleka mater iz severne Nemcije [100]. Analizirali so vsebnost pesticidov PCB, DDT, HCB in beta-HCH v mleku. Odkrili so povezave med različnimi parametri in koncentracijo pesticidov. Ugotovili so, da imajo ženske, ki pojedo najmanj 100g rib na teden, bistveno večjo koncentracijo PCB in beta-HCH; tiste ki pojedo vsaj 700g mesa na teden, pa bistveno višjo koncentracijo HCB pesticidov v materinem mleku. Raziskava tudi poveže povišane vrednosti HCB in beta-HCH z manjšo porodno težo rojenih deklic.

Na michiganski državni univerzi so opravili analizo vsebnosti pesticidov v Aziji in Oceaniji [101]. Ugotovili so, da je v večini jugovzhodne Azije večja količina p,p'-DDT v ribah in mesu. Na Tajskem in Maleziji so v mesu poleg DDT tudi pesticida aldrin in dieldrin. Morska hrana v industrijskih državah (Japonska, Južna Koreja, Hong Kong in Tajvan) vsebuje znatne količine PCB. Meso in ribe so največji vir organoklorina v Avstraliji.
Najbolj zaskrbljujoča pa je količina organoklorinov DDT in HCH, katerem so izpostavljeni otroci prek materinega mleka, saj marsikje tudi za stokrat presega največjo dovoljeno količino.

Podobne rezultate so dobili na veterinarski fakulteti univerze v Zaragozi [102], kjer so analizirali vnos organoklorina s hrano. Ugotovili so, da približno 69% - 85% organoklorina vstopi v telo s hrano živalskega izvora, večinoma z mesom in mlekom.

Za konec pa si oglejmo nekaj člankov, objavljenih v strokovnih revijah, ki ocenjujejo vegetarijanski nacin prehranjevanja. V luci naštetih raziskav niti ni presenetljivo, da so avtorji člankov izredno naklonjeni vegetarijanski prehrani.

Claus Leitzmann z Inštituta za prehranske znanosti univerze v Giessnu [103] ugotavlja, da narašča število raziskav, ki kažejo, da ima vegetarijanska prehrana veliko prednosti pred obicajno, mešano prehrano, ki vključuje meso in druga živila živalskega izvora. Prednosti izhajajo predvsem iz manjše količine živalskih beljakovin, maščob in holesterola, kakor tudi iz večje količine kompleksnih ogljikovih hidratov, vlaknin, magnezija, folatov, vitaminov C in E, karotenoidov in ostali fitokemicnih snovi.
V preteklosti so vegetarijanskemu načinu prehranjevanja pripisovali razne pomanjkljivosti, vendar so številne študije do danes pokazale, da so takšne pomanjkljivosti le rezultat izredno slabo načrtovane prehrane. Uravnovešena vegetarijanska prehrana je primerna za vsa življenjska obdobja, tudi za otroke, mladoletnike, nosečnice in dojece matere, športnike in starostnike. V večini primerov je vegetarijanska prehrana koristna pri preprecevanju in zdravljenju številnih bolezni, kot so bolezni srca in ožilja, povišan krvni tlak, diabetes, rak, osteoporoza, odpoved ledvic, demenca, divertikularna bolezen, žolčni kamni in revmatoidni artritis.

Joan Sabaté z oddelka za nutricionistiko univerze Loma Linda, ZDA [104], ugotavlja, da je znanost v zadnjih desetletjih močno napredovala, kar zadeva poznavanje in vlogo vegetarijanske prehrane v družbi. Sestavine zdravega vegetarijanskega obroka so zelenjava, sadje, polnozrnata žita, stročnice in oreščki. Številne študije pokažejo pomembne in bistvene prednosti različnih sestavin vegetarijanske prehrane, kot na primer zmanjšanje pogostosti dolocenih kronicnih bolezni in podaljšanje življenjske dobe. Dokazi izvirajo iz študij vegetarijancev kot tudi ostale populacije. Medtem ko je meso povezano z povečanim tveganjem za razne kronične bolezni, je uživanje zelenjave, sadja, žit, orešckov in stročnic neodvisno povezano z zmanjšanjem tveganja za številne kronične degenerativne bolezni, kot so ishemična bolezen srca, diabetes, debelost in mnoge vrste raka.
Tako kot pri vsakem načinu prehranjevanja, so tudi pri vegetarijanski prehrani možna nekatera tveganja. Vendar s stališča javnega zdravja vse zdravstvene prednosti vegetarijanske prehrane močno pretehtajo kakršna koli potencialna tveganja.

V drugem članku Joan Sabaté ugotavlja [105], da je napredek v znanosti v zadnjih desetletjih precej spremenil razumevanje znanstvenikov o pripevku vegetarijanske prehrane k izboljšanju zdravja. Prehrana, temelječa na rastlinskih živilih - uravnovešena vegetarijanska prehrana - lahko prepreči pomanjkanje hranil in zmanjša možnost za pojav nekaterih kroničnih bolezni. Ekstremno omejene vegetarijanske diete pa seveda lahko povzrocijo pomanjkanje posameznih hranil.
Zadnja znanstvena dognanja so povzročila spremembo paradigme: prehrano, temelječo na rastlinski hrani, kot je na primer uravnotežena vegetarijanska prehrana, imajo danes strokovnjaki za faktor izboljšanja zdravja in ne faktor tveganja za bolezni; nasprotno pa velja za prehrano, ki vključuje meso.

Za konec pa še stališce dveh največjih dietetičnih organizacij na svetu, ADA (American Dietetic Association) in DC (Dietitians of Canada) [106]:
Stališce ADA in DC je, da so uravnotežena veganska in ostale vrste vegetarijanske prehrane primerne za vsa življenska obdobja, vključujoč nosečnice, doječe matere, dojenčke, otroke in odraščajoce ter da vegetarijanska in veganska prehrana lahko zadovolji potrebe po vseh makro in mikrohranilih, vključno z beljakovinami, železom, cinkom, kalcijem, vitaminom D, riboflavinom, vitaminom B12 vitaminom A, maščobami omega-3 in jodom.
Vegetarijanska prehrana poleg tega ponuja mnoge prednosti, saj imajo vegetarijanci dokazano manjši indeks telesne teže ter manjšo možnost za pojav ishemične bolezni srca, prav tako imajo manjšo koncentracijo holesterola, nižji krvni tlak in manjšo možnost za povišanje tlaka, za pojav diabetesa tipa 2 in raka prostate ter debelega črevesa.

In kar je najpomembneje: pravijo, da imajo prehranski strokovnjaki odgovornost, da podpirajo in opogumljajo tiste, ki izrazijo željo po vegetarijanski prehrani. Na žalost pa v Sloveniji česa takega od praktično nobenega prehranskega strokovnjaka, kljub monumentalnim in stalno naraščajočim dokazom o nepotrebnosti in škodljivosti mesa v človekovi prehrani, ne moremo pričakovati.



Komentar k raziskavam

Ko se soočimo s tako velikim obsegom dokazov, ki kažejo nedvoumne povezave mesa s precejšnimi tveganji za številne (v večini primerov smrtne) bolezni se vprašamo, zakaj tega ljudem pristojni ne sporočijo, zakaj jih ne opozorijo? Še več, namesto da bi država opozorila ljudi, plačuje akcije (kot je bila pred leti akcija "rdeče meso, telo ga potrebuje"), ki dela celo v smeri povečanja porabe mesa. Zakaj je svetovna organizacija za raziskavo raka ena od redkih, ki opozarja na to in je obsodila rdeče meso in mesne izdelke kot močan faktor tveganja za raka?

Odgovor lahko najenostavneje pojasnimo na dveh primerih. Prvi je povezan ravno z omenjeno organizacijo za raziskavo raka. Ko je organizacija objavila svoje zaključke glede mesa je AMI (American Meat Institute - Ameriški inštitut za meso) takoj naročil svojo "raziskavo", ki je ugotovila točno to kar so naročili - da meso ni povezano prav z nobeno boleznijo. Seveda je ta "raziskava" v znanstvenem svetu popolnoma brez vrednosti in so jo strokovnjaki označili kot nepomembno, nestrokovno in pristransko, vendar je naredila tisto, za kar je bila plačana. Ljudje na splošno raje verjamejo tistemu čemur želijo verjeti, tako da bodo brez pomislekov verjeli taki "raziskavi", čeprav imajo na drugi strani na stotine nasprotujočih, dobro utemeljenih raziskav in stališča priznanih svetovnih organizacij. Skoraj identicne taktike manipuliranja se je posluževala pred leti tobačna industrija, ko je časopise polnila z "raziskavami" ki so kazale, da kajenje zdravju ni škodljivo. Zelo podobne taktike se poslužujejo tudi lobiji, ki želijo prepričati ljudi, da človek s svojim delovanjem ne vpliva na podnebje in še in še. Pričakovano je, da se s preprostimi, neukimi ljudmi, ki želijo slišati, kako je meso koristno in vegetarijanstvo škodljivo, da enostavno manipulirati. Žal pa takim raziskavam ne nasedajo le laiki, pač pa tudi strokovnjaki. V Sloveniji so na primer strokovnjaki na osnovi takih in podobnih "raziskav" (ki so v diametralnem nasprotju s priporočili svetovne organizacije za raziskavo raka) podprli oz. niso nasprotovali od države plačanemu reklamiranju rdečega mesa. V popolnem nasprotju s stališči ADA in DC slovenski strokovnjaki nasprotujejo vegetarijanski prehrani otrok v šolah in vrtcih. Namesto da bi se držali priporočil ADA in DC in podpirali tiste, ki se odločijo za vegetarijansko prehrano, slovenski strokovnjaki takšnim odločitvam nasprotujejo na vsakem koraku. Običajno gredo še korak naprej, ob vsaki priložnosti skušajo v javnosti ustvarjati vtis, da je prehrana brez mesa "tvegana", "pomanjkljiva", "neprimerna", čeprav je znanost to že zdavnaj ovrgla in praktično vse priznane dietetične organizacije podpirajo vegetarijansko prehrano kot zdravo in primerno, tako za odrasle kot za otroke.

Drugi primer, ki pojasni kaj se dogaja v odzadju je dogodek, ki se je zgodil leta 1977 v ZDA. Že takrat so obstajale številne raziskave, ki so kazale na nevarnosti mesa ter povezave med mesom in boleznijo. Rezultati so bili že takrat tako prepričljivi, da so ameriški uradniki za javno zdravje želeli vključiti v poročilo o prehranskih smernicah (Dietary Goals for the United States) stavek "uživajte čimmanj mesa". Na izdatne pritiske živinorejske industrije se je ta stavek spremenil v (načrtno) popolnoma nejasnen nasvet: "uživajte meso, perutnino in ribe, ki zmanjšajo vnos nasičenih maščob". Vsakemu laiku je jasna razlika v pomenu med obema stavkoma.

Zanimiva je tudi splošna človeška miselnost. Če bi se na policah supermarketov pojavil prehrambeni artikel in bi se pojavila le ENA od podobnih raziskav, ki bi povezovala uživanje tega produkta z rakom, bi ta produkt nemudoma umaknili iz vseh polic, verjetno pa še zaprli tovarno in kaznovali odgovorne, če bi se izkazalo, da so za škodljive učinke vedeli že prej, pa nanje niso opozorili javnosti.
Na drugi strani pa za produkte, ki jih lahko kupite v vseh supermarketih obstaja, ne ena, pač pa na stotine raziskav, ki jih povezujejo z rakom, celo mednarodna organizacija za raziskavo raka trdi, da so ti produkti povezani z rakom... produkt pa ne samo da se ne umakne iz polic ali da se javnost ne opozori na tveganje, celo reklamira se ga kot zdravega. In to celo z blagoslovom in pomočjo države.

Če se vrnemo k raziskavam. Poleg raka črevesja in danke je meso povezano še s kupom drugih bolezni, tudi z rakom pljuč, želodca, prostate, slinavke, prsi, maternice, možganov, dijabetesom, debelostjo, visokim krvnim tlakom, holesterolom, boleznimi srca in ožilja in še in še. Mogoče najšokantejši so rezultati raziskav, ki so prišle ven šele v zadnjih letih in sicer, da mati z uživanjem mesnih izdelkov lahko bistveno poveča možnost za možganski tumor svojega otroka. Prav tako so žalostni rezultati raziskav, ki namigujejo, da so ti izdelki še veliko bolj kot odraslim škodljivi otrokom.
Pomembno pa je tudi to, da raziskave poleg statističnih dokazov za povezavo mesa z boleznimi, ponudijo tudi razlago procesov, ki so podlaga za nastanek teh bolezni. Raziskali so številne kancerogene snovi, ki so v mesu (nitriti, nitrati, sol, živalske beljakovine, hemsko železo, heterockilični amini, polickilični aromatični oglikovodiki itd). Pokazali so povezavo med temi snovmi in nastankom raka ter nedvoumno prisotnost teh snovi v mesu. Pokazali so sposobnost nitratov da penetrirajo placento in znatno verjetnost, da škodujejo pri razvoju ploda.

Veliko raziskav določi tudi tako imenovano povezavo med dozo in odzivom. Takšna krivulja pomeni, da je tveganje oz. odziv sorazmeren s količino vnešene snovi. Običajno je to razmerje linearno, s stičiščem v koordinatnem izhodušču. To pomeni, da so tudi majhne količine škodljive, le sorazmerno manj. Tu pridemo do še enega področja manipuliranja. Namreč, če se slučajno v javnost pretihotapi kakšna informacija o škodljivosti mesa je običajni "krizni" odgovor mesne industrije in njim pripadajočih strokovnjakov, da "to velja samo za ekstremno velike količine mesa". Kaj pa so to velike količine? Ena od raziskav je za veliko količino mesa določila 20g na dan. Svetovna organizacija za raziskavo raka trdi, da je edina varna količina za mesne izdelke 0g, rdeče meso pa naj bi uživali čimmanj, povprečje naj nikakor ne bi preseglo 40g na dan. V Sloveniji pojemo pa povprečno okrog 200g mesa na dan. Kaj je torej velika količina? Poleg tega kar nekaj raziskav ugotavlja, da le nekaj rezin (!) izdelka, kot je npr. pršut ali slanina, dramatično poveča tveganje za raka. Ali celo samo dve hrenovki na teden. Te količine so majhne, pa so kljub temu povezane z bistvenim tveganjem. Take količine zaužijejo otroci še pred kosilom v nekaterih vrtcih in šolah, seveda kot sestavni del strokovno sestavljene "uravnotežene prehrane"...

Je kakšen od slovenskih ginekologov opozoril na potencialno tveganje, ki ga nosečnica povzroča z uživanjem pršuta, hrenovk, šunk, paštet in salam med nosečnostjo? Je to storil kakšen priznan slovenski strokovnjak za prehrano? Država? Ne. In tudi če bi se po kakšnem čudežu vse te raziskave izkazale za netočne (kar je bolj malo verjetno) je vseeno potrebno razmisliti, če je vredno tvegati zdravje otrok zaradi nejevere?

Običajna reakcija ljudi, ko preberejo raziskavo o škodljivosti mesa je, da hitijo poudarjati, da je tudi zelenjava škodljiva - zaradi pesticidov. Tako nekako mentalno "uravnajo" tveganja, uravnovesijo riziko, naredijo v svojih mislih obe opciji (meso in zelenjava) podobno nevarni, škodljivi. Ironija pa je v tem, da praktično vse študije kažejo, da so ravno živila živalskega izvora (predvsem meso in ribe) daleč daleč največji vir pesticidov v prehrani. Po vrhu se lahko količina pesticidov v rastlinski hrani dramatično zmanjša s spiranjem, čiščenjem in lupljenjem, saj so pesticidi v večini na površju hrane, od koder jih je relativno enostavno odstraniti. Pri mesu pa so pesticidi vgrajeni v tkivo, od koder jih je nemogoče odstraniti. Kdor torej je meso, mora hkrati pojesti še vse pesticide, kar še poveča razliko v riziku. Če torej nekdo res iskreno želi minimizirati vpliv pesticidov v svoji prehrani naj se odpove mesu.

Druga zelo običajna reakcija je, "ah, saj od nečesa je pa treba umret". To je sicer zelo neodgovorno, ampak bi držalo, če ne bi cene za to neodgovornost plačevali vsi ostali. Namreč, bolniki z rakom in boleznimi srca in ožilja se po pravilu zdravijo dolgo, kar za seboj potegne ogromne stroške, ki obremenjujejo skupni proračun. Prav tako meso izredno obremenjuje in uničuje naravo, ki je tudi skupna. To bi bilo torej sprejemljivo le v primeru, da taka oseba sprejme vse nastale stroške na svoj račun.

Ko človek prebere vse te raziskave o škodljivih vplivih mesa, ki je škodljivo tudi v zelo majhnih količinah, in ko k temu doda vsa znanstvena dognanja in stališča pomembnih dietetičnih organizacij, ki vse po vrsti dokazujejo, da v mesu ni nič nepogrešljivega, nato k temu doda še številne raziskave, ki kažejo kako uničujoče je uživanje mesa za okolje in podnebje, in ko k vsemu temu dodamo še masovno, naravnost industrijsko mučenje živali, ki je potrebno za to nesrečno meso... je res edina možna logična poteza prenehati jesti meso. Zakaj se torej ljudje ne odlocijo za to? Odgovor je preprost in se skriva v dveh starih slovenskih pregovorih:

- Kar se Janezek nauči, to Janez zna.
- Navada je železna srajca.

Zaradi prvega pregovora velika večina ljudi sploh ne ve ničesar o škodljivosti mesa, večina je celo prepričana, da je meso v majhnih količinah zdravo ter potrebno in da je vegetarijanstvo škodljivo. Če pa slučajno pridejo v stik z informacijo, ki se ne strinja z njihovim "znanjem" (kot so na primer pričujoče raziskave) pa stopi v akcijo drugi pregovor. Da bi namreč sprejeli nove informacije, bi morali spremeniti svoje navade, česar pa velika velika večina ljudi ni sposobna. Zato storijo popolnoma vse, da ne bi bilo treba spreminjati navad. Običajno to poteka na dva načina:

Prvi je, da se namesto stotinam kredibilnih raziskav in mnenjem uglednih mednarodnih organizacij raje odločijo verjeti kakšni zgoraj omenjeni placani ad-hoc raziskavi ali kakšnemu mnenju naročenega strokovnjaka, ki potrdijo njihovo originalno prepričanje. To, da temu mnenju nasprotuje tako velik volumen raziskav ter mnenja številnih kredibilnih mednarodnih organizacij jih ne moti. O tem sploh ne razmišljajo, niti se ne poglabljajo v to, ker zadevo zelo hitro zaključijo z značilno pasivnim stavkom: "kaj hočem, ene raziskave kažejo to, druge pa ravno nasprotno, najbolj zdravo je vsakega malo jesti". S tem pa je učinek plačane raziskave oz. strokovnjaka dosegel točno to za kar je bil narejen - da človek ne spremeni svojega ravnanja in da o tem niti ne razmišlja. S takimi ljudmi je najlažje manipulirati, saj je dovolj izredno malo plačanih raziskav ali mnenj, ki so v pogledu teh ljudi dovolj, da spodbije celotni volumen kredibilnih raziskav in vsa stališča mednarodnih organizacij.

Drugi način deluje tako, da pavšalno, brez kakršnegakoli preverjanja ali raziskovanja, vse raziskave enostavno označi kot "neverodostojne". Običajno kot razlog citirajo to, da so jih prebrali v vegetarijanski reviji ali slišali od vegetarijanca, kar je v njihovih mislih dovolj, da opraviči takšno pavšalno diskreditiranje, brez kakršnegakoli nadaljnega natančnega preverjanja.
Hkrati pa si izmislijo številne izgovore, ki sicer ne zdržijo niti najosnovnejše logične analize, vendar je takšna analiza zanje popolnoma nepomembna. Ti izgovori namreč niso namenjeni logičnim analizam, temveč temu, da se vanje slepo verjame. Kakšni so ti izgovori in njihovi logični analizi smo se detaljneje posvetili na drugem mestu

Drugo pomembno vprašanje pa je, zakaj mediji ne objavljajo rezultatov o škodljivosti, in še veliko bolj pomembno - nepotrebnosti mesa v človekovi prehrani? Raziskav je toliko da bi lahko vsak teden objavili eno. Pa tega ne storijo. Tudi tu je odgovor preprost: novinarji in uredniki so prav tako ljudje s popolnoma enakimi lastnostmi, opisanimi zgoraj. Če kdo od njih pride v stik z informacijo, ki nasprotuje njegovim/njenim življenskim prepričanjem jo raje ignorira, kot da bi jo posredoval naprej. Saj se zaveda, da če jo posreduje naprej, če jo objavi, bo moral razmisliti o spremembi svojih navad, kar pa je za večino seveda popolnoma nesprejemljivo. Ko pa na drugi strani pride v stik z novico, ki potrjuje njegove/njene prepričanja, tako novico običajno brez preverjanja ekspeditivno objavi, če je možno jo celo senzacionira. Tak je bil nedaven primer, ko je umrl otrok, za katerega se je izkazalo da je vegetarijanec. Takoj so iz tega naredili senzacijo, prvo novico, seveda brez da bi preverili in ugotovili, da otrok sploh ni umrl niti ni mogel umreti zaradi "pomanjkanja mesa". Na drugi strani pa niti eden od slovenskih medijev ni naredil senzacije iz novice FAO, da meso uničuje planet bistveno bolj kot izgorevanje nafte. Praktično nobenemu slovenskemu mediju se ta res senzacionalna novice ni zdela vredna niti objave, kaj šele senzacije. Ali da bi na primer naredili senzacijo iz vsakega primera, ko otrok umre zaradi salmonele ali Ecoli-0157, kar pa (za razliko od zgoraj omenjenega primera vegetarijanskega otroka) dejansko JE direktna posledica uživanja mesa. Razlog za tako ravnanje pa je opisan zgoraj. Ljudje imajo tendenco, da informacij, ki niso v skladu z njihovimi prepričanji, ne širijo, ter da povsem slepo in brez preverjanja verjamejo in širijo informacije, ki so z njihovimi prepričanji v skladu.

Kako ta proces deluje lahko preveri vsak mesojed, ki je prebral objavljene raziskave. Sam pri sebi lahko opazuje, koliko svojim znancem bo ponudil to informacijo, neokrnjeno, brez lastnih sodb o njihovi "neverodostojnosti" ipd. Izredno velika verjetnost je, da se bo pavšalno odločil, da raziskave "ne veljajo", da itak "obstaja tudi kup drugačnih raziskav" in jih zato tudi ne bo kazal, niti jim ne bo verjel. In tako se zaključi krog, saj nove generacije Janezkov spet ne bodo prejele teh informacij od prejšne generacije Janezov. In tako se ta žalostni krog bolezni, mučenja živali in uničevanja narave vrti naprej, in naprej, in naprej...



Reference

[1] Meat intake and risk of stomach and esophageal adenocarcinoma within the European Prospective Investigation Into Cancer and Nutrition (EPIC), Gonzales CA Et. Al., JNCI Journal of the National Cancer Institute 2006 98(5):345-354

[2] Dietary factors and stomach cancer mortality, Ngoan LT, Mizoue T, Fujino Y, Tokui N, Yoshimura T, Br J Cancer. 2002 Jul 1;87(1):37-42

[3] Dietary Factors and the Risk of Gastric Cancer in Mexico City, Mary H. Ward and Lizbeth López-Carrillo, American Journal of Epidemiology Vol. 149, No. 10: 925-932

[4] Processed Meat Consumption and Stomach Cancer Risk: A Meta-Analysis, Susanna C. Larsson, Nicola Orsini, Alicja Wolk, JNCI Journal of the National Cancer Institute 2006 98(15):1078-1087

[5] Fat, Meat, and Prostate Cancer, Laurence N. Kolonel, Epidemiol Rev 2001;23:72-81

[6] Foods, nutrients and prostate cancer: a case-control study in Uruguay, H Deneo-Pellegrini1, E De Stefani2, A Ronco2 and M Mendilaharsu, British Journal of Cancer (1999) 80, 591-597

[7] Dietary factors and risks for prostate cancer among blacks and whites in the United States Cancer, Hayes RB, Ziegler RG, Gridley G. Et. Al. Epidemiol Biomarkers Prev. 1999 Jan;8(1):25-34.

[8] A prospective study of dietary fat and risk of prostate cancer, Giovannucci E, Rimm EB, Colditz GA, Stampfer MJ, Ascherio A, Chute CC, Willett WC, J Natl Cancer Inst. 1993 Oct 6;85(19):1538-40

[9]Animal fat consumption and prostate cancer: a prospective study in Hawaii, Le Marchand L, Kolonel LN, Wilkens LR, Myers BC, Hirohata T, Epidemiology 1994 May;5(3):271-3.

[10] Environmental factors and cancer incidence and mortality in different countries, with special reference to dietary practices, Armstrong B, Doll R, Int J Cancer. 1975 Apr 15;15(4):617-31

[11] Role of Life-style and Dietary Habits in Risk of Cancer among Seventh-Day Adventists, Roland L. Phillips, Cancer Research 35, 3513-3522, November 1, 1975

[12] Intake of foods and nutrients and cancer of the exocrine pancreas: a population-based case-control study in The Netherlands, Bueno de Mesquita HB, Maisonneuve P, Runia S, Moerman CJ, Int J Cancer. 1991 Jun 19;48(4):540-9

[13] Dietary factors and risk of colon cancer in Shanghai, China, Chiu BC, Ji BT, Dai Q, Gridley G, McLaughlin JK, Gao YT, Fraumeni JF Jr, Chow WH, Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2003 Mar;12(3):201-8

[14] Intake of fat, meat, and fiber in relation to risk of colon cancer in men, Giovannucci E, Rimm EB, Stampfer MJ, Colditz GA, Ascherio A, Willett WC, Cancer Res. 1994 May 1;54(9):2390-7

[15] Meat and fat intake as risk factors for pancreatic cancer: the multiethnic cohort study, Nöthlings U, Wilkens LR, Murphy SP, Hankin JH, Henderson BE, Kolonel LN, J Natl Cancer Inst. 2005 Oct 5;97(19):1458-65

[16] Colorectal adenomas and diet: a case-control study, Breuer-Katschinski B, Nemes K, Marr A, Rump B, Leiendecker B, Breuer N, Goebell H; Colorectal Adenoma Study Group, Dig Dis Sci. 2001 Jan;46(1):86-95

[17] Dietary factors and the occurrence of truncating APC mutations in sporadic colon carcinomas: a Dutch population-based study, Diergaarde B, van Geloof WL, van Muijen GN, Kok FJ, Kampman E, Carcinogenesis. 2003 Feb;24(2):283-90

[18] Red meat, chicken, and fish consumption and risk of colorectal cancer, English DR, MacInnis RJ, Hodge AM, Hopper JL, Haydon AM, Giles GG, Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2004 Sep;13(9):1509-14

[19] Red meat consumption and risk of cancers of the proximal colon, distal colon and rectum: the Swedish Mammography Cohort, Larsson SC, Rafter J, Holmberg L, Bergkvist L, Wolk A, Int J Cancer. 2005 Feb 20;113(5):829-34

[20] Processed meat consumption, dietary nitrosamines and stomach cancer risk in a cohort of Swedish women, Larsson SC, Bergkvist L, Wolk A., Int J Cancer. 2006 Aug 15;119(4):915-9

[21] Associations between diet and cancer, ischemic heart disease, and all-cause mortality in non-Hispanic white California Seventh-day Adventists, Fraser GE, Am J Clin Nutr. 1999 Sep;70(3 Suppl):532S-538S

[22] Coronary heart disease mortality among Seventh-Day Adventists with differing dietary habits: a preliminary report., Phillips RL, Lemon FR, Beeson WL, Kuzma JW, Am J Clin Nutr. 1978 Oct;31(10 Suppl):S191-S198

[23] Vegetarian diet and blood pressure levels: incidental or causal association?, Beilin LJ, Rouse IL, Armstrong BK, Margetts BM, Vandongen R., Am J Clin Nutr. 1988 Sep;48(3 Suppl):806-10

[24] Hypertension and blood pressure among meat eaters, fish eaters, vegetarians and vegans in EPIC-Oxford, Appleby PN, Davey GK, Key TJ, Public Health Nutr. 2002 Oct;5(5):645-54

[25] Consumption of meat, animal products, protein, and fat and risk of breast cancer: a prospective cohort study in New York, Toniolo P, Riboli E, Shore RE, Pasternack BS, Epidemiology. 1994 Jul;5(4):391-7

[26] Diet, obesity, and risk of fatal prostate cancer, Snowdon DA, Phillips RL, Choi W., Am J Epidemiol. 1984 Aug;120(2):244-50.

[27] Well-done, grilled red meat increases the risk of colorectal adenomas, Sinha R, Chow WH, Kulldorff M, Denobile J, Butler J, Garcia-Closas M, Weil R, Hoover RN, Rothman N., Cancer Res. 1999 Sep 1;59(17):4320-4

[28] Processed meat intake, CYP2A6 activity and risk of colorectal adenoma., Ward MH, Cross AJ, Divan H, Kulldorff M, Nowell-Kadlubar S, Kadlubar FF, Sinha R, Carcinogenesis. 2007 Jun;28(6):1210-6. Epub 2007 Feb 2

[29] Meat, meat cooking methods and preservation, and risk for colorectal adenoma., Sinha R, Peters U, Cross AJ, Kulldorff M, Weissfeld JL, Pinsky PF, Rothman N, Hayes RB., Cancer Res. 2005 Sep 1;65(17):8034-41

[30] Analysis of total meat intake and exposure to individual heterocyclic amines in a case-control study of colorectal cancer: contribution of metabolic variation to risk., Nowell S, Coles B, Sinha R. Et. Al. Mutat, Res. 2002 Sep 30;506-507:175-85.

[31] Pan-fried meat containing high levels of heterocyclic aromatic amines but low levels of polycyclic aromatic hydrocarbons induces cytochrome P4501A2 activity in humans., Sinha R, Rothman N, Brown ED, Et. Al., Cancer Res. 1994 Dec 1;54(23):6154-9

[32] An epidemiologic approach to studying heterocyclic amines, Sinha R, Mutat Res. 2002 Sep 30;506-507:197-204

[33] Dietary fat and breast cancer risk revisited: a meta-analysis of the published literature., Boyd NF, Stone J, Vogt KN, Connelly BS, Martin LJ, Minkin S., Br J Cancer. 2003 Nov 3;89(9):1672-85

[34] Dietary iron intake and blood donations in relation to risk of type 2 diabetes in men: a prospective cohort study, Rui Jiang, Jing Ma, Alberto Ascherio, Et. Al., American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 79, No. 1, 70-75, January 2004

[35] Iron Intake and the Risk of Type 2 Diabetes in Women, Swapnil Rajpathak, MD, DRPH, Jing Ma, MD, PHD3, JoAnn Manson, MD Et.Al., Diabetes Care 29:1370-1376, 2006

[36] Body Iron Stores in Relation to Risk of Type 2 Diabetes in Apparently Healthy Women, Rui Jiang, MD, DrPH; JoAnn E. Manson, MD. Et. Al. , JAMA. 2004;291:711-717.

[37] A Prospective Study of Plasma Ferritin Level and Incident Diabetes, Megan L. Jehn, Eliseo Guallar, Jeanne M. Clark, Et. Al., American Journal of Epidemiology 2007 165(9):1047-1054

[38] Association Between Serum Ferritin, Hemoglobin, Iron Intake, and Diabetes in Adults in Jiangsu, China, Zumin Shi, MD, MPHIL, Xiaoshu Hu, MD, Et. Al, Diabetes Care 29:1878-1883, 2006

[39] Dietary haem iron and coronary heart disease in women, Daphne L. van der A, Petra H.M. Peeters, Diederick E. Grobbee, Et. Al, European Heart Journal 2005 26(3):257-262

[40] Iron, zinc, and alcohol consumption and mortality from cardiovascular diseases: the Iowa Women's Health Study, Duk-Hee Lee, Aaron R Folsom and David R Jacobs, Jr, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 81, No. 4, 787-791, April 2005

[41] High stored iron levels are associated with excess risk of myocardial infarction in eastern Finnish men, Salonen JT, Nyyssönen K, Korpela H, Tuomilehto J, Seppänen R, Salonen R., Circulation. 1992, Sep;86(3):803-11

[42] Association between body iron stores and the risk of acute myocardial infarction in men, Tuomainen TP, Punnonen K, Nyyssönen K, Salonen JT, Circulation. 1998 Apr 21;97(15):1461-6

[43] Dietary iron intake and risk of coronary disease among men, Ascherio A, Willett WC, Rimm EB, Giovannucci EL, Stampfer MJ., Circulation. 1994 Mar;89(3):969-74

[44] Dietary Iron and Risk of Myocardial Infarction in the Rotterdam Study, Kerstin Klipstein-Grobusch, Diederick E. Grobbee, Et. Al., American Journal of Epidemiology Vol. 149, No. 5: 421-428

[45] Intake of fatty acids and risk of coronary heart disease in a cohort of Finnish men. The Alpha-Tocopherol, Beta-Carotene Cancer Prevention Study., Pietinen P, Ascherio A, Korhonen P, Et. Al, Am J Epidemiol. 1997 May 15;145(10):876-87

[46] Dietary intake of marine n-3 fatty acids, fish intake, and the risk of coronary disease among men, Ascherio A, Rimm EB, Stampfer MJ, Giovannucci EL, Willett WC., N Engl J Med. 1995 Apr 13;332(15):977-82

[47] Fish consumption and cardiovascular disease in the physicians' health study: a prospective study, Morris MC, Manson JE, Rosner B, Buring JE, Willett WC, Hennekens CH, Am J Epidemiol. 1995 Jul 15;142(2):166-75

[48] Red Meat Intake and Risk of Breast Cancer Among Premenopausal Women, Eunyoung Cho, ScD; Wendy Y. Chen, MD, MPH; Et. Al, Arch Intern Med. 2006;166:2253-2259.

[49] The Cooked Meat-Derived Genotoxic Carcinogen 2-Amino-3-Methylimidazo[4,5-b]Pyridine Has Potent Hormone-Like Activity: Mechanistic Support for a Role in Breast Cancer, Sandra N. Lauber and Nigel J. Gooderham, Cancer Research 67, 9597-9602, October 1, 2007

[50] Cured Meat Consumption, Lung Function, and Chronic Obstructive Pulmonary Disease among United States Adults, Rui Jiang, David C. Paik, John L. Hankinson and R. Graham Barr, American Journal of Respiratory and Critical Care Medicine Vol 175. pp. 798-804

[51] Prospective Study of Cured Meats Consumption and Risk of Chronic Obstructive Pulmonary Disease in Men, Raphaëlle Varraso1, Rui Jiang, R. Graham Barr, Walter C. Willett and Carlos A. Camargo, Jr, American Journal of Epidemiology Advance Access published online on September 4, 2007

[52] Rheumatoid arthritis treated with vegetarian diets, Jens Kjeldsen-Kragh, American Journal of Clinical Nutrition, Vol. 70, No. 3, 594S-600S, September 1999

[53] A vegan diet free of gluten improves the signs and symptoms of rheumatoid arthritis: the effects on arthritis correlate with a reduction in antibodies to food antigens, Hafström, B. Ringertz, A. Spĺngberg, L. von Zweigbergk, Et. Al., Rheumatology 2001; 40: 1175-1179

[54] Heart disease in British vegetarians, ML Burr and BK Butland, American Journal of Clinical Nutrition, Vol 48, 830-832

[55] The Oxford Vegetarian Study: an overview, Appleby PN, Thorogood M, Mann JI, Key TJ, Am J Clin Nutr. 1999 Sep;70(3 Suppl):525S-531S.

[56] Risk of death from cancer and ischaemic heart disease in meat and non-meat eaters., Thorogood M, Mann J, Appleby P, McPherson K., BMJ. 1994 Jun 25;308(6945):1667-70

[57] Lung cancer risk and red meat consumption among Iowa women., Alavanja MC, Field RW, Sinha R, Brus CP, Shavers VL, Fisher EL, Curtain J, Lynch CF., Lung Cancer. 2001 Oct;34(1):37-46

[58] Meat intake and cooking techniques: associations with pancreatic cancer, Anderson KE, Sinha R, Kulldorff M, Et. Al., Mutat Res. 2002 Sep 30;506-507:225-31

[59] Meat intake, cooking-related mutagens and risk of colorectal adenoma in a sigmoidoscopy-based case-control study, Gunter MJ, Probst-Hensch NM, Cortessis VK, Kulldorff M, Haile RW, Sinha R, Carcinogenesis. 2005 Mar;26(3):637-42. Epub 2004 Dec 3

[60] Consumption of animal foods, cooking methods, and risk of breast cancer., Dai Q, Shu XO, Jin F, Gao YT, Ruan ZX, Zheng W., Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2002 Sep;11(9):801-8

[61] Salt-preserved foods and risk of gastric cancer, Strumylaite L, Zickute J, Dudzevicius J, Dregval L., Medicina (Kaunas). 2006;42(2):164-70.

[62] Well-done meat intake and the risk of breast cancer, Zheng W, Gustafson DR, Sinha R, Cerhan JR, Et. Al., J Natl Cancer Inst. 1998 Nov 18;90(22):1724-9

[63] Meat consumption and risk of lung cancer; a case-control study from Uruguay, Deneo-Pellegrini H, De Stefani E, Ronco A, Mendilaharsu M, Carzoglio JC, Lung Cancer. 1996 Jun;14(2-3):195-205

[64] Animal food intake and cooking methods in relation to endometrial cancer risk in Shanghai, Xu WH, Dai Q, Xiang YB, Zhao GM, Zheng W, Gao YT, Ruan ZX, Cheng JR, Shu XO, Br J Cancer. 2006 Dec 4;95(11):1586-92. Epub 2006 Oct 24

[65] Food groups and risk of oral and pharyngeal cancer, Levi F, Pasche C, La Vecchia C, Lucchini F, Franceschi S, Monnier P., Int J Cancer. 1998 Aug 31;77(5):705-9

[66] Dietary risk factors for the development of inflammatory polyarthritis: evidence for a role of high level of red meat consumption, Pattison DJ, Symmons DP, Lunt M, Et. Al., Arthritis Rheum. 2004 Dec;50(12):3804-12

[67] Diet and the risk of lung cancer among women. A hospital-based case-control study, Kubík A, Zatloukal P, Tomásek L, Kríz J, Petruzelka L, Plesko I., Neoplasma. 2001;48(4):262-6.

[68] Nutrition and breast cancer risk by age 50: a population-based case-control study in Germany., Hermann S, Linseisen J, Chang-Claude J., Nutr Cancer. 2002;44(1):23-34.

[69] Dietary fat and lung cancer: a case-control study in Uruguay, De Stefani E, Deneo-Pellegrini H, Mendilaharsu M, Carzoglio JC, Ronco A., Cancer Causes Control. 1997 Nov;8(6):913-21.

[70] A population-based case-control study of dietary factors and endometrial cancer in Shanghai, People's Republic of China., Shu XO, Zheng W, Potischman N, Brinton LA, Hatch MC, Gao YT, Fraumeni JF Jr., Am J Epidemiol. 1993 Jan 15;137(2):155-65

[71] Diet and cancer in Northeast Brazil: evaluation of eating habits and food group consumption in relation to breast cancer., Lima FE, Latorre Mdo R, Costa MJ, Fisberg RM, Cad Saude Publica. 2008 Apr;24(4):820-8

[72] Dietary factors and risk of non-hodgkin lymphoma in men and women., Chang ET, Smedby KE, Zhang SM, Hjalgrim H, Melbye M, Ost A, Glimelius B, Wolk A, Adami HO., Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2005 Feb;14(2):512-20

[73] Risk factors for lung cancer among Canadian women who have never smoked., Hu J, Mao Y, Dryer D, White K; Canadian Cancer Registries Epidemiology Research Group., Cancer Detect Prev. 2002;26(2):129-38.

[74] A prospective study of red meat consumption and type 2 diabetes in middle-aged and elderly women: the women's health study., Song Y, Manson JE, Buring JE, Liu S., Diabetes Care. 2004 Sep;27(9):2108-15.

[75] Food groups and colorectal cancer risk., Levi F, Pasche C, La Vecchia C, Lucchini F, Franceschi S., Br J Cancer. 1999 Mar;79(7-8):1283-7.

[76] Meat and meat-mutagen intake and pancreatic cancer risk in the NIH-AARP cohort., Stolzenberg-Solomon RZ, Cross AJ, Silverman DT, Et. Al., Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2007 Dec;16(12):2664-75

[77] Meat, fat and risk of breast cancer: a case-control study from Uruguay., Ronco A, De Stefani E, Mendilaharsu M, Deneo-Pellegrini H, Int J Cancer. 1996 Jan 26;65(3):328-31

[78] Food groups and laryngeal cancer risk: a case-control study from Italy and Switzerland., Bosetti C, La Vecchia C, Talamini R, Negri E, Levi F .Et. Al., Int J Cancer. 2002 Jul 20;100(3):355-60

[79] Cooked meat and risk of breast cancer--lifetime versus recent dietary intake., Steck SE, Gaudet MM, Eng SM, Et. Al., Epidemiology. 2007 May;18(3):373-82.

[80] Breast cancer in southern Brazil: association with past dietary intake., Di Pietro PF, Medeiros NI, Vieira FG, Fausto MA, Belló-Klein A., Nutr Hosp. 2007 Sep-Oct;22(5):565-72

[81] Epoxide hydrolase Tyr113His polymorphism is associated with elevated risk of colorectal polyps in the presence of smoking and high meat intake., Ulrich CM, Bigler J, Whitton JA, Bostick R, Fosdick L, Potter JD., Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 2001 Aug;10(8):875-82

[82] Association between certain foods and risk of acute myocardial infarction in women., Gramenzi A, Gentile A, Fasoli M, Negri E, Parazzini F, La Vecchia C., BMJ. 1990 Mar 24;300(6727):771-3

[83] High-meat diets and cancer risk., Bingham SA., Proc Nutr Soc. 1999 May;58(2):243-8

[84] Consumption of animal foods and endometrial cancer risk: a systematic literature review and meta-analysis., Bandera EV, Kushi LH, Moore DF, Gifkins DM, McCullough ML., Cancer Causes Control. 2007 Nov;18(9):967-88.

[85] Concentration of 2-amino-1-methyl-6-phenylimidazo(4,5-b)pyridine (PhIP) in urine and alkali-hydrolyzed urine after consumption of charbroiled beef., Friesen MD, Rothman N, Strickland PT., Cancer Lett. 2001 Nov 8;173(1):43-51

[86] The mortality risk of elevated serum transferrin saturation and consumption of dietary iron., Mainous AG 3rd, Wells B, Carek PJ, Gill JM, Geesey ME., Ann Fam Med. 2004 Mar-Apr;2(2):139-44

[87] Processed meats and risk of childhood leukemia (California, USA)., Peters JM, Preston-Martin S, London SJ, Bowman JD, Buckley JD, Thomas DC, Cancer Causes Control. 1994 Mar;5(2):195-202

[88] Maternal cured meat consumption during pregnancy and risk of paediatric brain tumour in offspring: potentially harmful levels of intake., Pogoda JM, Preston-Martin S., Public Health Nutr. 2001 Apr;4(2):183-9

[89] Maternal consumption of cured meats and vitamins in relation to pediatric brain tumors., Preston-Martin S, Pogoda JM, Mueller BA, Holly EA, Lijinsky W, Davis RL., Cancer Epidemiol Biomarkers Prev. 1996 Aug;5(8):599-605

[90] A review: dietary and endogenously formed N-nitroso compounds and risk of childhood brain tumors., Dietrich M, Block G, Pogoda JM, Buffler P, Hecht S, Preston-Martin S., Cancer Causes Control. 2005 Aug;16(6):619-35

[91] A meta-analysis of maternal cured meat consumption during pregnancy and the risk of childhood brain tumors., Huncharek M, Kupelnick B., Neuroepidemiology. 2004 Jan-Apr;23(1-2):78-84

[92] Dietary and other lifestyle factors of women with brain gliomas in Los Angeles County (California, USA), Blowers L, Preston-Martin S, Mack WJ., Cancer Causes Control. 1997 Jan;8(1):5-12

[93] Maternal diet during pregnancy and risk of brain tumors in children, Bunin GR., Int J Cancer Suppl. 1998;11:23-5

[94] Cured and broiled meat consumption in relation to childhood cancer: Denver, Colorado (United States), Sarasua S, Savitz DA., Cancer Causes Control. 1994 Sep;5(5):484-6.

[95] Maternal diet and risk of astrocytic glioma in children: a report from the Childrens Cancer Group (United States and Canada), Bunin GR, Kuijten RR, Boesel CP, Buckley JD, Meadows AT., Cancer Causes Control. 1994 Mar;5(2):177-87

[96] Pesticide exposure of two age groups of women and its relationship with their diet., Rivas A, Cerrillo I, Granada A, Mariscal-Arcas M, Olea-Serrano F, Sci Total Environ. 2007 Aug 15;382(1):14-21

[97] Levels of organochlorine contaminants in human milk in relation to the dietary habits of the mothers., Norén K., Acta Paediatr Scand. 1983 Nov;72(6):811-6

[98] Persistent organic pollutants in human milk in women from urban and rural areas in northern China., Sun SJ, Zhao JH, Koga M, Ma YX, Liu DW, Nakamura M, Liu HJ, Horiguchi H, Clark GC, Kayama F., Environ Res. 2005 Nov;99(3):285-93

[99] Risk reduction for DDT toxicity and carcinogenesis through dietary modification., Jaga K, Duvvi H., J R Soc Health. 2001 Jun;121(2):107-13

[100] Organochlorine pesticides and polychlorinated biphenyls in human milk of mothers living in northern Germany: current extent of contamination, time trend from 1986 to 1997 and factors that influence the levels of contamination., Schade G, Heinzow B., Sci Total Environ. 1998 Apr 23;215(1-2):31-9

[101] Organochlorine pesticides and polychlorinated biphenyls in foodstuffs from Asian and oceanic countries., Kannan K, Tanabe S, Giesy JP, Tatsukawa R,. Rev Environ Contam Toxicol. 1997;152:1-55

[102] Estimates of mean daily intakes of persistent organochlorine pesticides from Spanish fatty foodstuffs., Herrera A, Arino A, Conchello P, Lazaro R, Bayarri S, Perez-Arquillue C, Garrido MD, Jodral M, Pozo R., Bull Environ Contam Toxicol. 1996 Feb;56(2):173-7

[103] Vegetarian diets: what are the advantages?, Leitzmann C., Forum Nutr. 2005;(57):147-56

[104] The contribution of vegetarian diets to human health., Sabaté J., Forum Nutr. 2003;56:218-20

[105] The contribution of vegetarian diets to health and disease: a paradigm shift?, Sabaté J, Am J Clin Nutr. 2003 Sep;78(3 Suppl):502S-507S

[106] Position of the American Dietetic Association and Dietitians of Canada: Vegetarian diets, J Am Diet Assoc. 2003 Jun;103(6):748-65

S tem ne izgubite ničesar, saj sicer ta denar ostane državi
Prispevajte sredstva in pomagajte živalim
Včlanite se v društvo in pomagajte živalim
Naročite se na brezplačne
e-novice društva!

Odjava