 |
Ustavna presoja zakonodaje, ker ne ureja ugovora vesti lovu |
Slovenska ustava spada med moderne ustave ter priznava kar nekaj človekovih pravic in svoboščin. Tako zagotavlja nedotakljivost človekovega življenja, priznava pravico do osebnega dostojanstva, nedotakljivosti človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic ... Zelo pomembna je svoboda vesti, ki jo ustava priznava v 41. členu, saj tako omogoča realizacijo etičnih vrednot posameznika. Ustava v 46. členu varuje to svobodo vesti in zato omogoča ljudem pravico do ugovora vesti, pri čemer določa, da je ta dopusten v primerih, ki jih določi zakon, če se s tem ne omejujejo pravice in svoboščine drugih oseb.
Evropsko sodišče za človekove pravice se je že dvakrat (1999 in 2007) izreklo, da nihče ne sme biti prisiljen, da dopusti lov na svojem zemljišču, če je iz etičnih razlogov proti njemu. Dopušča torej ugovor vesti lovu. Tudi v mnogih evropskih državah (Finska, Portugalska, Francija ...) lahko lastnik sam odloči, ali bo dopustil lov na svojih zemljiščih ali ne. Ugovor vesti lovu po slovenski zakonodaji ni dopusten, čeprav je mnogo ljudi proti lovu iz etičnih razlogov in čeprav je ugovor vesti dopuščen na področju vojske in zdravstva.
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, ki je poleg Združenja za razvoj miroljubnega kmetijstva tudi med predlagatelji pobude, je že pred leti predlagalo vladi in ministrstvu za kmetijstvo, da v zakonodajo vgradi tudi ugovor vesti lovu, vendar se to ni zgodilo. Zato so se Jože Lipej, Milan Rus in Stanko Valpatič, ki so kmetje in nasprotniki lova iz etičnih razlogov ter morajo dopuščati lov na svojih površinah, kar pomeni, da je to v nasprotju z njihovo vestjo, odločili, da bodo na Ustavno sodišče vložili pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti delov Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakona o gozdovih ter Zakona o divjadi in lovstvu, ker ne urejajo ugovora vesti lovu. Istočasno predlagajo tudi, da Ustavno sodišče zadrži izvajanje sporne zakonodaje vsaj na njihovih zemljiščih, ki spadajo med lovne površine. Zadržanje lova seveda za naravo ne bo imelo negativnih posledic, saj ima ta v sebi vse mehanizme, s katerimi lahko regulira število živali na določenem območju; poleg pa je znanstveno dokazano, da lov povečuje število živali, saj se vrsta s povečano nataliteto brani pred izumrtjem oz. uničenjem, ki ga predstavlja lov.
Na tiskovni konferenci, ki bo:
v četrtek, 10.11.2011 ob 11.00 uri
v prostorih Društva za osvoboditev živali in njihove pravice, Celovška cesta 87, Ljubljana
vam želimo predstaviti navedeno pobudo.
Na tiskovni konferenci bodo sodelovali Jože Lipej iz Šmarja pri Jelšah, Milan Rus iz Ljutomera, Stanko Valpatič iz Ostrožnega pri Ponikvi in Vlado Began, varuh pravic živali pri društvu.
Prisrčno vabljeni
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Zanj Stanko Valpatič, predsednik
Priloga:
Pobuda Ustavnemu sodišču za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Zakona o gozdovih, 5. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih v delu, ki se nanaša na lov in Zakona o divjadi in lovstvu |
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice