Aktualno


  Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Koristni napotki v primeru zaznave mučenja živali ali najdbe živali

V primeru zaznave mučenja živali se lahko obrnete neposredno na pristojni urad Veterinarske uprave Republike Slovenije (VURS) preko telefona, elektronske pošte ali pisno po navadni pošti. V ta namen ima VURS organiziranih deset območnih uradov, kjer neposredno izvajajo uradni nadzor ter upravne naloge uradni veterinarji, ki so organizirani na strokovnih področjih oddelkov za javno veterinarsko zdravstvo in zdravstveno varstvo ter zaščito živali.

Seznam območnih uradov dobite na spodnji povezavi:

http://www.vurs.gov.si/si/o_veterinarski_upravi/organiziranost/obmocni_uradi/

V primeru, da gre za situacijo v kateri živali grozi smrt ali hujša poškodba in je potrebno takojšnje ukrepanje, ste o tem dolžni takoj obvestiti policijo na tel. št. 113.

Če naletite na domačo žival brez skrbnika, ste dolžni najdbo takoj prijaviti zavetišču za živali. V kolikor ne veste katero zavetišče je pristojno za območje, kjer je bila žival najdena, pokličite Center za obveščanje na tel. št. 112. Enako ravnajte tudi v primeru najdbe poškodovane ali bolne divje živali.


Mučenje živali je po Zakonu o zaščiti živali (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200743&stevilka=2354) v 4. členu definirano kot:

– vsako ravnanje ali opustitev ravnanja, storjeno naklepno, ki živali povzroči hujšo poškodbo ali dalj časa trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, ali škodi njenemu zdravju;

– nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali.

Za mučenje živali gre v primeru taksativno naštetih storitvah (15., 17., 19., 20., 21. in 26. člena ZZZiv) ali opustitvah (7. člen ZZZiv), ki so izvršene naklepoma in zaradi tega nastanejo posledice iz 4. člena tega zakona.


Nekaj primerov prepovedanih ravnanj:

– zbadanje živali, stiskanje, natezanje ali zvijanje delov telesa živali, obešanje, če ne gre za strokovne posege, udarjanje, potapljanje ali drugačno dušenje živali, metanje, suvanje ali namerno povoženje živali ter spolna zloraba živali;

– izpostavljanje živali ognju, vročim, jedkim ali strupenim sredstvom ter drugim fizikalnim ali kemičnim učinkom v nasprotju z določbami tega zakona;

– prisilno hranjenje, če to ni v zdravstvene ali v znanstveno-raziskovalne namene, puljenje perja živi perjadi, trganje rib s trnkov in druga podobna dejanja v nasprotju z določbami tega zakona;

– streljanje živali ne glede na vrsto orožja oziroma strelne naprave;

– obmetavanje s petardami ali drugimi pirotehničnimi sredstvi, obmetavanje s kamenjem ali drugimi predmeti, nastavljanje pasti, razen tistih, ki živali usmrtijo v trenutku in so namenjene za usmrtitev gospodarsko škodljivih glodalcev, zank in limanic razen uporabe lovilnih naprav, ki živali ne poškodujejo;

– organiziranje borb živali, uporaba živali za borbe, spodbujanje ter šolanje živali za borbo z drugo živaljo;

– uporaba živih živali za hrano ali vabo; izjemoma je dopustna uporaba živih živali za hrano, če so pogoji približani pogojem v naravi;

– preobremenjevanje živali, uporaba plemensko nezrelih živalih (premladih ali spolno nezrelih živali), onemogočanje potrebnega počitka, uporaba bolne, ranjene, poškodovane ali ustrahovane živali oziroma njeno fizično izkoriščanje, preobremenjevanje s tekom ob prometnem sredstvu ter vzpodbujanje živali s poživili (doping);

– vzreja, vzgoja in šolanje na način in s pripomočki, ki živali povzročajo bolečine ali kako drugače škodijo njenemu zdravju;

– preganjanje v naravnem ali urbanem okolju živečih živali in preganjanje s pogonom, strašenjem ali z nepotrebnim pregonom iz njihovih zavetišč ali gnezdišč; to ne velja za lovski pogon, brakado ali pritisk, če se izvede v skladu s predpisi o lovstvu, ter za izvajanje veterinarskih ukrepov;

– lov na divjad v času lovopusta, lov na vodeče samice v času poleganja in dojenja mladičev ter neupravičena opustitev zasledovanja obstreljene divjadi;

– namerna trajna ali začasna zapustitev živali;

– krmljenje živali s snovjo, ki ji povzroča, trpljenje, poškodbe ali smrt;

– izpustitev prostoživeče živali, ki je bila vzrejena s pomočjo človeka, v naravo, če ni pripravljena za preživetje v naravnem okolju;

– lov divjadi z namenom gojenja v nasprotju s predpisi o lovstvu in ribištvu;

– zadrževanje prostoživečih živali v neregistriranih živalskih vrtovih;

– reja vretenčarjev, ki kažejo sami ali njihovi potomci dedne napake, ki povzročajo trpljenje živali; ta prepoved ne velja za rejo gensko spremenjenih organizmov v zaprtem sistemu, če reja poteka v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi;

– posegi na živalih, opravljeni v nasprotju s predpisi.

S tem ne izgubite ničesar, saj sicer ta denar ostane državi
Prispevajte sredstva in pomagajte živalim
Včlanite se v društvo in pomagajte živalim
Naročite se na brezplačne
e-novice društva!

Odjava