Aktualno


  Mediji

Sožitje med naravo in človekom ni možno z nasiljem

V Gornji Radgoni se je končal letošnji mednarodni sejem lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi. Na sejmu, ki je potekal pod motom »Zagledani v naravo«, je bil poudarek na sožitju narave in človeka, naravovarstva in izobraževanja mladih, potekale so tudi konjeniške in kinološke prireditve, novost pa je bilo ribiško tekmovanje v metu vabe v daljavo.
Kot je razvidno iz programa, so bile na sejmu promovirane mnoge dejavnosti, ki so v nasprotju z interesi živali, npr. lov, ribolov. Ni jasno, kako se lahko doseže sožitje narave in človeka, na čemur je bil poudarek sejma, če se ubija živali v gozdovih ali na poljih. Ni jasno, kako se lahko doseže sožitje narave in človeka, če se ubija oz. lovi ribe. Ali je mogoče sožitje med bitji ustvariti z nasiljem? Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju, piše v slovenski ustavi. Če je protiustavno že samo spodbujanje k nasilju, je jasno, da je protiustavno tudi vsakršno nasilje, torej tudi nad naravo in živalmi.
Vsako leto v Sloveniji lovci, po nalogu države, pobijejo okoli 100.000 živali. V gozdovih in na poljih tečejo potoki krvi, v grozljivih mukah umira tisoče in tisoče živali. Ni jasno, kako se lahko ohranja narava, če se uničujejo njeni deli, to je živali. Lov se sicer opravičuje s tem, da naj bi lovci skrbeli za ohranjanje naravnega ravnovesja, vendar pa je že dolgo znano, da lahko narava sama skrbi za ohranjanje tega ravnovesja. Primer za to je npr. kanton Ženeva, ki je del kulturne krajine in kjer je bil lov prepovedan že leta 1974. V tem kantonu ni kakšnih posebnih problemov z naravnim ravnovesjem, tudi škode po divjadi so primerljive s področji, kjer je še lov. Dokazano pa je tudi, da lov povečuje število živali, saj se vrsta, v katero se posega z ubijanjem, s povečanim številom rojstev brani pred izumrtjem. Zato je za lov mogoče mirno reči, da gre za hobi in da z varstvom narave nima nobene zveze. Lov je za naravo, in tako za celotno družbo, škodljiv in nepotreben.
To velja seveda tudi za ribolov. Tudi ta je nepotreben, saj lahko človek vso hrano dobi iz rastlinskih virov in ni potrebno jesti ribe. Zato je tudi ribolov samo šport, ki pomeni mučenje živali in ne nekaj potrebnega za preživetje ljudi. Ribe, za katere je dokazano, da občutijo bolečine, pri ribolovu grozljivo trpijo. To velja tudi v primeru, če se ribo ulovi in se jo nato vrže nazaj v vodo. Te ribe so poškodovane in mnoge morajo s poškodbami in s posledičnim trpljenjem živeti naprej.
Na sejmu je potekalo tudi izobraževanje mladih. Ali se je mlade izobraževalo za ubijanje živali v gozdovih in vodah? Od ubijanja živali do ubijanja ljudi je mali korak, je dejal Lev Tolstoj.
Sedaj že znanstveniki dokazujejo, da imajo živali svojo osebnost, kar je sicer prijateljem živali že dolgo znano. Zato je nerazumljivo, da še sedaj v moderni družbi obstajajo dejavnosti, ki tako surovo in kruto postopajo z živimi bitji, ji mučijo in morijo. Ali je mučenje in morjenje živali potrebno za obstoj družbe oz. Slovenije? Slovenija naj bi bila kulturna država. Ali je temu res tako? Ali je del kulture ubijanje živih bitij? Ali je mogoče priti do blaginje preko trupel živali?
Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, je vsebina zlatega pravila. To pravilo naj bi veljajo tudi v našem odnosu do živali. Tako bi jim tudi priznali njihovo dostojanstvo in pravico do življenja, kar človek priznava samemu sebi in kar pripada živalim po naravi stvari - zaradi njihove lastne vrednosti.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Stanko Valpatič, predsednik in
Vlado Began, varuh pravic živali pri društvu.

S tem ne izgubite ničesar, saj sicer ta denar ostane državi
Prispevajte sredstva in pomagajte živalim
Včlanite se v društvo in pomagajte živalim
Naročite se na brezplačne
e-novice društva!

Odjava