 |
Si živali želijo iskreno prijateljstvo z ljudmi ali klavnico? |
V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice so izdelali jumbo plakat, na katerem je zaklana krava, nad njo pa napis: Živali prosijo, ne jejte mesa! S tem sporočilom so od 16. februarja do 1. marca nagovorili širšo slovensko javnost, predvsem v desetih večjih slovenskih mestih, kjer je bil izobešen plakat. Slika umorjene krave je povzročila veliko reakcij, tako pozitivnih kot negativnih. Ob tej priložnosti so se v društvu odločili, da odgovorijo na najbolj pogoste kritike na delovanje društva, da bodo ljudje morda lažje razumeli zakaj izvajajo določene aktivnosti. Na vprašanja je odgovoril predsednik društva Stanko Valpatič.
Zakaj ste se odločili posredovati javnosti plakat s takšno kruto vsebino? Ali ni to neokusno, da kažete ob cestah slike umorjenih živali? Nekateri vam očitajo, da s krvavimi slikami ne boste dosegli želenega učinka, da bi bilo bolje kazati estetske fotografije živali. Ena oseba je celo izjavila, da je nezaslišano, da takšne plakate vidijo tudi otroci. Kako odgovarjate na te očitke?
Kot kaže je naš plakat marsikoga vzpodbudil k razmišljanju, kar je bil naš cilj. Nekateri so se razburili, kar je bilo tudi za pričakovati. Društvo je med drugim ustanovljeno, da postane glas živali ter tako prenese glas živali v slovensko javnost in širše. To smo tudi naredili s tem plakatom, kjer sporočamo javnosti prošnjo živali. Ne jejte nas.
Če pa kdo dvomi, da je to resnična prošnja živali, pa naj pogleda živalim v oči. Iz oči živali bo dobil odgovor kaj si živali želijo: iskreno prijateljstvo s človekom ali pa nož in klavnico.
Plakat prikazuje vsakdanji pojav v naši družbi oz. kruto realnost mnogih živali, ki je največkrat prikrita očem javnosti. Po podatkih Statističnega urada v slovenskih klavnicah letno zakoljejo približno 30 milijonov živali. V svetovnem merilu pa več deset milijard. V društvu se sprašujemo, kaj je torej na plakatu neprimernega, če je res ta slika neokusna oz. neprimerne vsebine, zakaj naša družba in država to dopuščata. Potemtakem se v Sloveniji dnevno na zakonit način dogajajo takšni neprimerni prizori. Meso ne raste na njivah ali drevju, ampak boli in teče kri. Seveda, vsakdo ima svobodno voljo, lahko še naprej uživa meso in daje naročila za ubijanje, lahko pa se spremeni, se odloči proti ubijanju, ter tako sodeluje pri gradnji živalim prijazne Slovenije. «Najbolje bi bilo, da bi vsi postali vegetarijanci«, je izjavil vodja Agencije Združenih narodov za podnebne spremembe, Yva de Boer, ki je v Nemčiji prisostvoval pogovorom o podnebju pod okriljem Združenih narodov.
Henning Steinfeld, vodja oddelka FAO za informacije o živinoreji in politiko živinoreje ter glavni avtor poročila, pravi: „Živinoreja je eden od največjih povzročiteljev današnjih najpomembnejših okoljskih težav. Za izboljšanje razmer je nujno potrebno ukrepanje.“(Rim, 29. november 2006) Predsednik Evropske agencije za varno hrano se sprašuje, ali ni morda „moralno in etično oporečno“ z žitaricami hraniti živali, medtem ko mnogi ljudje stradajo.
Britanski minister za okolje Ben Bradshaw je na novi vladni spletni strani svetoval kupcem, naj planetu pomagajo tako, da se izogibajo mesnim in mlečnim izdelkom.
Odpovedovanje mesu pomeni drastično zmanjšanje stroškov za ohranjanje podnebja
Odpovedovanje mesu drastično znižuje stroške ohranjanja podnebja /do lete 2050 je možno prihraniti 20 bilijonov dolarjev. Odpoved burgerju in jutranji slanini pri zajtrku, bi zmanjšala stroške boja proti klimatskim spremembam za 20 bilijonov dolarjev. To je drastično dognanje študije Netherlands Environmental Assesment Agency, ki je izračunala gospodarske stroške moderne prehrane, bogate z mesom. Znan zdravnik dr. med. Hans Günter Kugler trdi: Za zadostno človekovo preskrbo z beljakovinami ni nujno uživanje mesa in rib. Čeprav je prehrambena veda to nedvomno dokazala že pred mnogimi leti, še vedno veliko ljudi verjame, tudi zdravstveni delavci, da se brez mesa ne da zadovoljiti potreb po beljakovinah.
Še bi lahko naštevali dobre lastnosti vegetarijanstva, vendar pa je odločitev svobodna.
Vsak človek ima tudi svoj razlog zakaj je postal vegetarijanec. Ob pogovoru z mnogimi vegetarijanci pa lahko zatrdim, da so številni prenehali jesti meso šele takrat, ko so v živo ali preko slik videli trpljenje in ubijanje živali. Mnoge med njimi je ta negativna izkušnja tako zaznamovala, da so postali aktivni in srčni borci za pravice živali. Tudi sam imam podobno zgodbo, ko sem odraščal na tradicionalni kmetiji in moral pogosto gledati klanje živali. Ko mi je oče nekega dne porinil nož v roke in dejal, da bom tokrat jaz zaklal prašiča, tega nisem mogel narediti. Odtlej ne jem več živali. Kar se tiče otrok bi rad povedal, da je plakat bil namenjen odraslim, seveda pa ga vidijo tudi otroci, na kar ne moremo vplivati. Bilo pa bi vsekakor dobro otroke že v vrtcih in osnovnih šolah osveščati o pravicah živali in njihovemu trpljenju, zaradi mesne prehrane. Razumem mnoge starše, ker se bojijo za svoje otroke, ko mislijo, da njihov otrok mora jesti meso. Veliko odgovornost za takšno indoktrinacijo nosi uradna medicina, ki kljub številnim znanstvenim raziskavam o pozitivnih učinkih vegetarijanstva pri otrocih, še vedno stoji na stališču, da otroci za zdrav telesni razvoj potrebujejo meso. Sam imam dva zelo zdrava najstniška otroka, ki sta od rojstva vegetarijanca, poznam pa še veliko drugih otrok, ki prav tako niso nikoli v življenju jedli živali.
Nekateri vegetarijanci, tudi člani vašega društva, vam očitajo zakaj organizirate protestne shode, kjer se borite proti ubijanju. Po njihovih besedah bi bilo bolje, da se ne borite proti nečemu, ampak za nekaj. Pravijo, da če si proti nečemu, s tem dosežeš ravno nasprotni učinek.
Zakaj tudi kdaj proti nečemu? Dobro vprašanje. Poglejmo primer: Če smo proti mučenju, izkoriščanju, ubijanju, proti zlu, tako, da istočasno sebe spravljamo v red, torej, da sami tega in podobnega ne počnemo, ne vidim nič slabega v besedi proti. Torej, če se sami trudimo popraviti, biti boljši, tako da se trudimo prepoznati grešno v sebi ter to istočasno obžalovati in ne delati več, postajamo vedno bolj verodostojni ter obenem vedno bolj zmožni pomagati soljudem, živalim ali naravi v različnih situacijah na pravilen način. Če pa se borim proti nečemu, sam pa ne želim videti svojega podobnega napačnega obnašanja, potem pa res obstaja možnost, da lahko dosežemo nasprotni učinek. Razlika je tudi biti proti bližnjemu v srcu ter ga tako zavračati kot svojega bližnjega, ga težko pogledati v oči ali pa se le ne strinjati z njegovimi dejanji ali dejanji inštitucije ali podobnega. Naše delo oz. nalogo vidim v tem, da nismo tiho, če se nekomu godi krivica, tudi živalim. Društvo, ki glas živali prenaša v slovenski prostor in širše, se ukvarja problematiko okrog živali na celovit način. Prepričan sem, da smo sokrivi, če smo tiho, ko se nekomu godi krivica, pa naj gre za ljudi, živali ali naravo. Vsak človek ima svobodno voljo, katero moramo spoštovati. Seveda pa se je dobro zavedati odgovornosti svoje svobodne volje, kar pomeni, da ni vseeno kar počnemo, oz. da za vse, kar počnemo, nosimo le mi odgovornost in ne drugi. Smernice kako bi nam lahko lažje šlo tudi v odnosu do živali in narave so že dolgo znane in jim pravimo izvlečki zakona vesolja Deset zapovedi. Npr. Ne ubijaj. Vprašanje je ali bi na naših shodih res bilo več ljudi, če bi na primer naslov shoda dali: Shod za odpravo klanja živali. Morda enkrat poskusimo in vidimo, če se bo udeležilo več ljudi.
Pogoste so tudi kritike, da se vaše društvo preveč ukvarja z negativnim odnosom cerkve do živali. Trdijo, da se praktično nobeno društvo na svetu ne ukvarja s tem, da bi lahko nekaj pozornosti namenili tudi obrednemu klanju živali pri muslimanih…
V društvu se trudimo analizirati vse vzroke zakaj z živalmi danes tako slabo ravnamo.
Analiza je jasno pokazala, da je cerkev eden izmed pomembnih, če ne glavni vzrok zakaj živalim slabo gre. Cerkev je na Slovenskem in seveda drugod bila več stoletij dominantno prisotna s svojo ideologijo na mnogih področjih življenja, tudi v odnosu do živali. Torej cerkev je poučevala ljudi že stoletja nazaj vse do danes, da so živali stvari oz. da nimajo duše. Takšno napačno oz. neresnično in za živali zelo, zelo slabo učenje se je ukoreninilo pri ljudeh in prenašalo iz roda v rod kot nekaj normalnega oz. celo Božjega. In prav zaradi tega imamo danes to, kar imamo, milijarde zaklanih živali, uničeno naravo zaradi živinoreja, onesnažene vodotoke ter vedno več in več bolezni v naravi, pri živalih ki jih redimo in seveda pri ljudeh.
Žalostno je tudi, da cerkev ne pozna Jezusovega življenja in delovanja, na katerega se sklicuje. Kajti mnogi zgodovinski viri zbrani tudi v naši brošuri »Živalim sovražna Hieronimova biblija« kažejo na to, da je Jezus ljubil živali jih ni pustil mučiti in da je bil vegetarijanec. Trdimo, da je to zelo pomemben argument za izboljšanje položaja živali v naši družbi. Ker smo živalim obljubili glas ter jih tako ne moremo izdati v nobenem primeru, se čutimo dolžni te izjemno pomembne informacije posredovati naprej, če že cerkev noče.
V zadnjem času se vedno več ljudi zgraža nad obrednim klanjem muslimanov in se v zvezi s tem obrača na nas. V društvu smo proti vsakemu klanju, tudi obrednemu. Zastavlja pa se nam vprašanje, ali niso naše krščanske koline na nek način tudi obredno klanje? Čeprav zakon zahteva prašiča pred zakolom omamiti, tega mnogokrat ne naredijo, marsikdaj pa ne učinkuje in prašiča zakoljejo v živo. Tako mnogo prašičev doživi grozljivo smrt, ko umirajo v hudih mukah, ko iz njih izteka kri. Torej bi lahko takšen zakol mirno imenovali obredno klanje. Vedno je dobro najprej pomesti pred svojim pragom in šele potem kazati ne druge, torej najprej odpraviti naš krščanski obredni zakol, koline, in šele potem zahtevati odpravo in prepoved muslimanskega obrednega klanja. To bi bilo korektno, ter dobro za živali, naravo in ljudi.
|
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice