Aktualno


  Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Pobuda za odpravo masovne živinoreje v Evropski uniji

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, društvo pa ima status društva, ki deluje v javnem interesu v Republiki Sloveniji, predlaga Evropski komisiji, da zaradi velike škodljivosti živinoreje oz. mesa, ki se kaže tudi v tem:
- da je živinoreja eden od dveh ali treh največjih virov toplogrednih plinov, ki uničujejo podnebje (večji kot celoten svetovni promet)
- da je živinoreja največji onesnaževalec okolja
- da živinoreja povzroča neverjetno trpljenje farmskih in drugih živali ter krute smrti teh živali
- da je meso rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni

čimprej pripravi vse potrebno za:
- odpravo masovne živinoreje v Evropski uniji
- prestrukturiranje te gospodarske dejavnosti s pomočjo javnih sredstev članic EU in proračuna EU ter
- ustanovitev posebnega fonda za pomoč prizadetim zaradi opustitve živinoreje.


OBRAZLOŽITEV:
1. Evropska komisija nosi v strukturi Evropske unije veliko odgovornost in ima mnogo nalog, v okviru katerih naj bi poskrbela za blagostanje državljanov Evropske unije in tudi širše. Med blagostanje seveda spada tudi okolje oz. narava, katere del so tudi živali in rastline. Ne gre za vsako okolje, temveč gre za čisto in neokrnjeno okolje, ki skupaj svojimi deli nudi ljudem zdravo življenjsko sredino. Evropska komisija nosi tudi veliko odgovornost za zdravje ljudi in varnost prehrane. Seveda mora biti prehrana v cenovnih razredih, ki so dostopni vsem prebivalcev EU.

2. Evropska unija se je lotila »zdravstvenega pregleda« skupne kmetijske politike. V okviru tega Evropska komisija med drugim predlaga ukinitev prahe, postopno odpravo mlečnih kvot, prenos več sredstev iz prvega stebra neposrednih plačil kmetom v drugi steber ukrepov razvoja podeželja in najnižje plačilo oziroma omejitev glede na velikost kmetije. S spremembami te politike bi rada prispevala tudi k umiritvi nastalih tržnih cen, predvsem visokih cen hrane.

3. Nerazumljivo je, da Evropska komisija med reformne ukrepe kmetijske politike ni uvrstila tudi odprave živinoreje, saj je ta eden glavnih, če ne celo glavni, razlog za uničevanje okolja, podnebne spremembe, visoke cene hrane in vedno večje stroške zdravstvene blagajne, saj je meso rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. To je še toliko bolj nerazumljivo, saj Evropska komisija dobro pozna problematiko živinoreje in dobro ve, kakšne velike nevarnosti se skrivajo v njej. Ne nazadnje pa je živinoreja vir neizmernega trpljenja živali, ki jih mučijo na farmah in nato mnoge od njih umorijo v klavnicah.

4. Čeprav so Evropski komisiji dejstva o škodljivosti živinoreje dobro znana, jih v nadaljevanju še enkrat ponavljamo. Sigurno pa je dejstev o škodljivosti živinoreje še mnogo več, mnoge od teh verjetno širši javnosti sploh niso znane, saj so prekrite, tako vsaj domnevamo, z oznako tajnost ali kaj podobnega.

5. Evropski komisiji je sigurno znano poročilo (Livestock a major threat to environment), ki ga je novembra 2006 objavila OZN oz. njen organ za prehrano in kmetijstvo (FAO). Iz tega poročila je razvidno, da ustvarja živinorejski sektor več emisij škodljivih toplogrednih plinov, računano na CO2 ekvivalent (18 %), kot prometni sektor, ki ima samo 11%. Prav tako je živinoreja glavni vzrok degradacije zemlje in vode. Henning Steinfeld, vodja oddelka FAO za informacije o živinoreji in politiko živinoreje ter glavni avtor poročila, pravi: „Živinoreja je eden od največjih povzročiteljev današnjih najpomembnejših okoljskih težav. Za izboljšanje razmer je nujno potrebno ukrepanje.“ Seveda je podobno tudi v Evropi oz. Sloveniji, v EU je kmetijstvo, kjer igra glavno vlogo živinoreja, celo drugi največji vir emisij toplogrednih plinov, takoj za energetiko (podatek iz septembra 2005). Evropski komisiji so sigurno znana tudi poročila IPCC, ki so najpomembnejša znanstvena podlaga za mednarodno politiko o klimi in ki pojasnjujejo celotno problematiko. Zato o tem ne bo govora, čeprav so dognanja IPCC zastrašujoča. Več o tem pa v prilog št. 1 na koncu pobude.
Podnebne spremembe pomenijo po mnenju mnogih največjo grožnjo sedanji in prihodnji družbi, večjo kot vojne in terorizem. Prinesle bodo oz. že prinašajo namreč pomanjkanje pitne vode in hrane, poplave in suše in druge katastrofe, nastajajo tudi nove bolezni. Pride lahko do velikih socialnih in kulturnih razlik ter selitve velikega števila ljudi, po mnenju nekaterih bo ogrožena celo nacionalna varnost mnogih držav, lahko tudi Slovenije in drugih držav v okviru EU. O tem je govoril tudi „zunanji minister“ EU Javier Solana. Družbene spremembe so torej lahko zelo drastične, če se ne bo takoj ukrepalo. Nekateri celo pravijo, da lahko pride do katastrof v takšnem obsegu, kot jih še nismo poznali. Po mnenju ministrice za zdravje Republike Slovenije Zofije Mazej Kukovič so podnebne spremembe velik javnozdravstveni problem (Reporter, 9.6.2008). Že sedaj vsako leto zaradi posledic podnebnih sprememb umre na milijone ljudi (Marijan Ivanuša, vodja pisarne Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji, Delo, 2.4.2008). Kaj šele bo! Zaradi podnebnih sprememb se obličje Zemlje spreminja veliko hitreje, kot so napovedovali celo znanstveniki. Da je zadeva izjemno kritična, je razvidno tudi iz tega, da je celo Nasa potvarjala podatke o podnebnih spremembah in to več let (Delo, 4.6.2008). Čimprejšnja odprava živinoreje je v tem pogledu bistvena in nujna, da se prepreči, kar se preprečiti še da.

6. Živinoreja izjemno uničuje tudi okolje. Pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje. Živinoreja prispeva kar 50% k poluciji vodnih virov, v iztrebkih govedi pa se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirana kot v človeških. Z množično živinorejo se od živali na človeka prenašajo vedno nove bolezni. Ptičja gripa in sars, aids in ebola prav tako prihajajo od živali; zgleda, da število nevarnih povzročiteljev narašča. V britanskem medicinskem žurnalu "The Lancet" je pisalo: „Vse nove kužne bolezni preteklih 20 let so prišle od živali." Porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg rastlinske hrane. Več o tem tudi v prilogi št. 1.

7. Meso kot produkt živinoreje je tudi rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni. Te so v porastu, zaradi njih umira po svetu desetine milijonov ljudi. Meso je rizični faktor za bolezni srca in ožilja, rak, sladkorno bolezen, škoduje kostem, negativno vpliva na duševnost in podobno. O tem je mnogo znanstvenih raziskav. Zelo pomembna pa je študija znanstvenikov Univerze Kalifornija, ki je bila objavljena 1.10.2003 v PNAS-online (PNAS je kratica za “Proceedings of National Academy of Sciences”, najuglednejši in največkrat citirani svetovno znani strokovni časopis). Raziskovalci so odkrili, da človek pri uživanju rdečega mesa (govedo, prašič, ovca) prejme določene telesu tuje molekule, na katere reagira njegov imunski sistem. Pri tej študiji je zelo pomembno to, da je bilo prvič znanstveno neoporečno dokazano, da ko človekovo tkivo sprejme molekule iz zaužitega mesa, pri tem nastane imunska reakcija. Raziskava učinkovito pokaže na dejstvo, da meso ni nobena naravna človekova hrana, sicer imunski sistem ne bi tvoril protiteles. Očitno je, da človekovo telo preko imunskega sistema zavrača meso in da je to popolnoma naravna reakcija telesa. Gre za obrambo telesa pred škodljivimi tujimi snovmi. Ob vsem tem pa je potrebno še navesti, da meso za človekovo življenje sploh ni potrebno, saj lahko vse kar potrebuje za hrano, dobi iz rastlinske hrane. “Vsekakor je lahko pravilno zasnovana vegetarijanska prehrana povsem zdrava oziroma uravnotežena in varovalna”, meni prof. dr. Dražigost Pokorn (ONA, 30.11.2004). Sicer pa več o tem v prilogi št. 2 na koncu te vloge.

8. Seveda pa so največje žrtve živinoreje same živali. Na svetu letno pomorijo okoli 45 milijard živali za prehrano ljudi, v Sloveniji okoli 30 milijonov, več milijard pa tudi v drugih evropskih državah. Popolnoma nepotrebno in ne samo to, s hudimi posledicami za ljudi. Živali v reji izjemno trpijo. Mnoge kokoši nesnice životarijo svoje kratko življenje v halah brez oken, v skupnih kletkah. Krave so zaprte v ozkih pregradah, v katerih se lahko komaj premikajo. Mnoge prvič zagledajo sonce na poti v klavnico. Svinje redijo v velikih skupinah na mrežastih rešetkah v skoraj popolni temi. Na stotisoče zajcev v strahotnih pogojih čaka na smrt. Mnoge živali so še pri zavesti, ko jih klavec razpara, jim prereže goltanec in odžaga noge. Za ljudi poslastica, za živali okrutna smrt. Prašiče omamljajo z električnimi kleščami, strašne smrti umrejo mnogi, ker omamljanje ne traja dovolj dolgo in se jim pri zavesti polnijo pljuča z vrelo vodo. Mnogo filmov s to tematiko je naši spletni strani. Tudi pogled v klavnico oz. farmo pove vse.

9. Kdo si želi biti na mestu kravice, ki jo ženejo v klavnico. Kdo si želi biti na mestu prašiča, ki ga z elektriko omamijo pred usmrtitvijo. Ali pa na mestu njegovega sotrpina, ki pri živem telesu doživlja, kako mu vrela voda teče v pljuča, ker omamljanje traja prekratko. In podobno. Verjetno tega človeka ni najti. In vse te živali umirajo popolnoma po nepotrebnem. Človek ne potrebuje živalskih produktov, vse lahko dobi iz drugih virov. Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. Omenjeno zlato pravilo bi bilo potrebno uporabiti tudi v našem odnosu do živali, kajti, kdo si želi biti na mestu trpečih oz. mučenih živalih. Sedaj še posebej zato, ker tudi znanstveniki ugotavljajo, da imajo živali svojo osebnost. Dokazano je, da živali čutijo in občutijo podobno kot človek, sposobne so tudi kavzalnega mišljenja in da znajo celo šteti, kot so to pokazale nekatere raziskave. Tudi živali rade živijo, imajo svoje družine, se veselijo, so žalostne in podobno. Ravnajo tudi moralno, kar pomeni, da tudi one razumejo bistvo vrednot. Imajo svojo dušo, ne glede na ta, da jim jo cerkev ne priznava. V 21. stoletju je že čas, da se človek civilizira in preneha uživati mrhovino. Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim, je vsebina zlatega pravila. Kdaj bo to pravilo torej začelo veljati v našem odnosu do živali?

10. Živinoreja je s svojim produktom mesom, in pa seveda tudi mlekom, zaradi svojih skrajno negativnih družbenih posledic nesprejemljiva. Je škodljiva in v nasprotju s slovensko ustavo, verjetno pa še s katero drugih evropsko tudi, saj je v nasprotju za javno koristjo. Njen proizvod je meso, ki je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni in ki prinaša ljudem in živalim trpljenje in bedo, naravo in podnebje pa uničuje. Kako bi lahko bil v javnem interesu nek proizvod, ki je dokazano škodljiv. Masovna živinoreja povzroča neverjetne družbene stroške, samo za zdravljenje civilizacijskih bolezni je potrebno milijarde in milijarde eurov. Očitno pa je tudi eno izmed sredstev vladanja. Zaradi masovne živinoreje trpi okoli milijarda ljudi, saj se hrana, ki bi bila potrebna za ljudi, uporabi za živinorejo. Po grobih ocenah naj bi bilo leta 2025 celo dve milijardi ali več ljudi, ki bodo trpeli zaradi podhranjenosti ali nezadostne količine živil. Negativne posledice živinoreje in uživanja mesa so vedno bolj vidne. Če se samo pogleda toplogredni odtis mesa, ne samo živinoreje, ki je v svetovnem merilu 18%, je mogoče videti, da je ta verjetno bistveno večji kot pa 18%, saj je vprašanje, ali so vanj vštete emisije toplogrednih plinov, ki so izven živinoreje, pa so v povezavi z mesom, npr. prevozi živali, mesna industrija in podobno. Tako bi bilo mogoče domnevati, da toplogredni odtis mesa, skupaj z mlekom, predstavlja mogoče 30 ali še več procentov vseh emisij toplogrednih plinov. Zato je meso verjetno največji posamični uničevalec podnebja in narave, seveda pa tudi ljudi. Da ne govorimo o živalih.

11. „Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje." To je zapisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Enquete-Kommision, raziskovalna komisija nemškega zveznega parlamenta za zaščito zemljine atmosfere, meni, da največ, kar lahko storite za okolje je, da postanete vegetarijanec. Navaja tudi, da nastane pri sestavinah, ki vsebujejo meso (npr. mesni cmok) 13x količina ekvivalenta CO2 napram sestavinam, ki ne vsebujejo mesa (npr. žitna pečenka). Zato je nujno potrebno, da se ljudje odpovedo prehrani, ki vsebuje živila živalskega izvora. „Najbolje bi bilo, da bi vsi postali vegetarijanci“. To je priporočilo vodje Agencije Združenih narodov za podnebne spremembe, Yva de Boerja, ki je v Nemčiji prisostvoval pogovorom o podnebju pod okriljem Združenih narodov.

12. Profesor Jian Jingong iz kitajske univerze Tsihinghua predlaga, da postanimo vegetarijanci, saj zaradi večje proizvodnje mesa nastajajo v okolju vedno hujše motnje. Po njegovem lahko površina Zemlje vzdržuje 20x več vegetarijancev kakor mesojedcev (Delo, 7.9.2007). Živinoreja je tudi eden bistvenih vzrokov svetovne lakote, kajti ogromne količine hrane se porabijo za krmljenje živali namesto, da bi bila hrana namenjena za ljudi. Če se ve, da je potrebno za 1 kg govejega mesa 9 kg pšenice, je zadeva kristalno jasna. Koliko ljudi se lahko prehrani z 1 kg mesa in koliko z 9 kg pšenice. Ni čudno, da sedaj že okoli milijarda ljudi trpi za pomanjkanjem hrane, več 10.000 jih dnevno celo umre. Živina bogatih žre kruh revnih. Pomanjkanje hrane že ogroža civilizacijo, meni ustanovitelj Inštituta za politiko Zemlje Lester Brown (Delo, 4.6.2008). Zato ni rešitev povečanje proizvodnje žit, temveč odprava živinoreje. Povečanje proizvodnje mesa in mleka, kot se planira, bo imelo na družbo izjemno hude posledice.

13. Razprava o podnebnih spremembah oz. o borbi proti njim in o spremembi skupne kmetijske politike, ki poteka v okviru Evropske komisije, bo vsekakor bistveno bolj verodostojna, če bo na mizi tudi predlog o odpravi živinoreje, ki je kot že navedeno, glavni uničevalec okolja, podnebja in tudi ljudi. Še večja verodostojnost bo, če bodo tisti, ki bodo o vsem tem razpravljali prenehali uživati meso, saj je to, kot že navedeno, največji "uničevalec" okolja, živali in ljudi ter s tem celotne družbe. Težko si je zamisliti politika, ki bo govoril o varstvu okolja, istočasno pa užival meso, ki je zelo uničujoče do okolja. Kako si naj ljudje tolmačijo situacijo, da je npr. nek politik prisegel, da bo delal za blaginjo ljudi, istočasno pa uživa meso, ki uničuje temelje družbe in s tem blaginjo ljudi. Po drugi strani pa je verjetnost, da bo politik, ki je vegetarijanec, našel za družbo boljše rešitve kot pa politik, ki uživa meso. Težko si je tudi predstavljati politika, ki govori o zdravju, istočasno pa uživa meso, ki je zdravstveno zelo škodljivo.

14. Ob tem bi bilo navesti še naslednje. Nerazumljivo je, da se začenjajo omejitve prometa na nekaterih področjih v EU, živinoreja pa se bolj ali manj pušča pri miru, pa ima promet mnogo manj emisij toplogrednih plinov kot živinoreja oz. meso. Verjetno je človeku lažje, da se odpove mesu, kot pa prometu oz. vozilu. Tudi v družbenem pogledu bo lažje, da se človek odpove mesu kot pa vozilu. Raziskovalci z Univerze v Chicagu zagotavljajo, da je prehod na vegansko prehranjevanje bolj učinkovit v boju proti globalnemu segrevanju, kot pa menjava običajnega ameriškega avtomobila za Toyoto Prius. Samo za primerjavo: Proizvodnja enega kilograma govejega mesa je glede toplogrednih plinov tako škodljiva kot vožnja z avtomobilom na razdalji 250 km.

15. Zastavlja se vprašanje, ali je uživanje mesa in s tem povezana masovna živinoreja oz. mesna industrija sploh v javnem interesu? Zastavlja se tudi vprašanje ali je vse to v skladu z javno koristjo. Nobena gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo, je določeno v 74. členu slovenske ustave, ki govori o podjetništvu. Verjetno je podobno tudi v ustavah drugih članic EU. Kot javno korist ni mogoče šteti nekaj, kar škoduje ljudem, kar škoduje naravi in uničuje okolje (v Rusiji vsako leto zaradi onesnaženosti okolja umre 300.000 ljudi - Delo, 7.6.2003) ter ekstremno vpliva na podnebje, nekaj, kar povzroča bolezni in lakoto ter smrti zaradi lakote v nerazvitih deželah, nekaj, kar je skrajno nasilno, nekaj, kar pobija nedolžne živali, skratka je grozljiv tujek v družbi. Kajti tisto, kar naj bi bilo v javno korist, mora biti v korist vseh, ne pa samo nekaterih ozkih krogov, ki s tem neizmerno bogatijo, ostali pa imajo vedno manj, nekateri sredstev ali zdravja, drugi so celo ob življenje, nekateri pa neizmerno trpijo. Ne more biti v javno korist nekaj, kar prinaša neugodne, negativne posledice, saj se večajo družbeni stroški za zdravstvo, invalidsko zavarovanje in okolje ter za druge stvari, ki so z uživanjem mesa v neposredni ali posredni vzročni zvezi. Tako je z uživanjem mesa povezano tudi nasilje v družbi, saj je splošno znano dejstvo, da so vegetarijanci bolj miroljubni ljudje kot uživalci mesa. To pa pomembno vpliva na odnose v družbi, kajti družba uživalcev mesa je bolj nasilna in s tem povzroča več konfliktov in družbenih stroškov (policija, sodstvo) kot pa družba vegetarijancev ali pa vegancev. Jasno je torej, da produkcija mesa oz. masovna živinoreja kot gospodarska dejavnost, in vse z njo povezane dejavnosti, ni v skladu s slovensko ustavo, verjetno pa ne tudi z ustavami drugih modernih demokratičnih držav, ki skrbijo za svoje prebivalstvo, saj gre za dejavnost, ki je družbeno izjemno škodljiva in zaradi tega ni v javno korist.

16. Zanimivo je, da ima po 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-UPB1), gre za zakon Republike Slovenije, vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje; nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Če mora vsakdo skrbeti za svoje zdravje, bi moral uživati samo zdrava oz. neškodljiva živila. Ali izpolnjuje svojo zakonsko dolžnost, da skrbi za svoje zdravje, če uživa meso, živilo, ki je za človeka škodljivo in za katerega je znanstveno dokazano, da je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni oz. če uživa živilo, ki ga njegov imunski sistem celo zavrača kot tujek? Ali se lahko postavi celo trditev, da je uživanje mesa v nasprotju z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju? Torej, da tisti državljan Slovenije, ki uživa meso, ravna v nasprotju s tem zakonom? Kajti uživati nekaj, kar lahko negativno vpliva na njegovo zdravje, pomeni, da ne skrbi za svoje zdravje. Verjetno imajo podobne predpise tudi v drugih članicah EU.

17. Nicholas Stern v svojem znanem poročilu iz leta 2006 navaja, da je še mogoče preprečiti najhujše posledice globalnega segrevanja, vendar je potrebno takojšnje ukrepanje vlad, gospodarstvenikov in posameznikov. Zato menimo, da mora Evropska unija takoj sprejeti določene ukrepe, da se preprečijo najhujše posledice globalnega segrevanja.

18. Masovna živinoreja je zaradi svojih skrajno negativnih družbenih posledic nesprejemljiva. Je škodljiva in protiustavna. Njen proizvod je meso, ki je rizični faktor za mnoge civilizacijske bolezni in ki prinaša ljudem in živalim trpljenje in bedo, naravo pa uničuje. Zato predlagamo Evropski komisiji, sledeč Sternovem pozivu o takojšnjem ukrepanju, da čimprej pripravi vse potrebno za:

- opustitev masovne živinoreje v članicah Evropske unije
- prestrukturiranje te gospodarske dejavnosti s pomočjo javnih sredstev držav članic in proračuna EU ter
- ustanovitev fonda za pomoč prizadetim zaradi opustitve masovne živinoreje.

19. Menimo, da ne obstojijo zadržki za opustitev masovne živinoreje v EU. S tem, ko se odpravi živinoreja, bo hrane za ljudi bistveno več kot prej, kar bo pomenilo tudi padec cen, poleg tega bo v veliki meri prenehalo onesnaževanje okolja. Kajti ni pozabiti npr.:
- za "proizvodnjo" 1 kg govejega mesa potrebujemo 9 kg zrnja;
- živinoreja potrebuje 17 krat več zemlje, 14 krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo;
- za enoletno krmo enega goveda potrebujemo 0,5 ha pašnikov. Po enem letu od te živali dobimo 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja;
- približno 220 gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto.
Rastlinska hrana je tudi bistveno bolj zdrava kot mesna in bolj prijazna do okolja in seveda tudi do živali.
Tudi prestrukturiranje masovne živinoreje in z njo povezanih dejavnosti ne more biti problem, saj je že mnogo gospodarskih panog propadlo, pri čemer so se delavci zaposlili v drugih panogah. Na pogorišču propadlih dejavnosti so pogosto zrasle nove ideje in rodil se je nov zagon, ki je mnogokrat prinesel pomemben razvojni potencial in sam razvoj. Evropska unija oz. njene članice ima dobre izkušnje s propadanjem raznih panog in njihovim prestrukturiranjem. Finančna sredstva ne bi smela biti problem, kajti EU oz. njene članice so kapitalsko izjemno močne. Fond za pomoč prizadetim zaradi opustitve masovne živinoreje, ki bi se financiral iz javnih sredstev članic in proračuna EU, bi zajel vse tiste primere, ki kakorkoli ne bi bili zajeti v programu prestrukturiranja masovne živinoreje oz. z njo povezanih dejavnosti. Nihče ne bi smel biti zaradi opustitve masovne živinoreje na slabšem.

20. »Čas je za revolucijo: revolucijo zavesti, revolucijo v gospodarstvu, revolucijo v politiki«, je rekel bivši francoski predsednik Chirac na dan, ko so ZN v Parizu pred 200 delegati iz 50 držav objavili poročilo o klimi.

21. Menimo, da smo svojo pobudo tehtno utemeljili. Zato še enkrat predlagamo, da poskrbite, da se bo na mizah znašel tudi predlog o opustitvi oz. odpravi masovne živinoreje, kajti to je v korist vseh nas. In sledili boste tudi preroškim besedam Alberta Einsteina, ki je že pred mnogimi leti rekel: “Nič ne bo tako zvišalo možnosti preživetja na Zemlji kot korak k vegetarijanski prehrani.” Ob tem ni pozabiti, da ima EU s svojimi članicami v rokah ves zakonodajni in izvršilni mehanizem, s katerim lahko dosežejo spremembe v družbi, ki bodo pomenile izboljšanje stanja. To se na mnogih področjih tudi dela.

22. Ob koncu pa še nekaj dodatnih besed o klimatskih spremembah, ki lahko po izsledkih raziskave, ki jo je opravil britanski inštitut RUSI, povzročijo stoletja dolge globalne vojne, primerljive z obema svetovnima vojnama.

23. Nesporno je, da se je Evropska unija začela zavedati izredne resnosti klimatskih sprememb. To nenazadnje dokazujejo tudi besede Javierja Solane, ki je dejal, da te spremembe niso samo nevarnost za okolje, temveč tudi za varnost v Evropi. Očitno je, da se podnebje bistveno hitreje spreminja, kot pa so še pred kratkim napovedovali znanstveniki. Dejstvo je, da je za klimatske spremembe, ki lahko prinesejo neverjetno negativne posledice v družbi, kriv izključno človek. Čeprav se v zadnjem času mnogo govori o trajnostnem razvoju, vidimo, da gre bolj ali manj za trajno uničevanje narave in mnogih živalskih ter rastlinskih vrst in ne za trajnostni razvoj. Trajnostni razvoj je očitno samo v besedah, dejanja pa so nasprotna. Še slepcu postaja jasno, da z brutalnim izkoriščanjem naravnih virov ni mogoče več živeti. To pomeni, da je pot, po kateri je hodil in še hodi napačna. Zato je potrebno najti novo pot. V razvoj družbe je potrebno nujno vključiti namesto gospodarske rasti kot ključne komponente še druge komponente, predvsem etiko, npr. vsem družbam oz. religijam znano zlato pravilo, ki se glasi: »Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim.« Zlato pravilo bi moralo postati vodilo in gibalo razvoja. Zlato pravilo se v zahodni kulturi nahaja v znanem Jezusovem Govoru na gori. Če bi Evropa oz. svet hodila po poti zlatega pravila, sedaj po vsej verjetnosti ne bi vedeli, kaj so podnebne spremembe. Ne bi bilo revščine, vsi bi bili višji srednji sloj in podobno. Vojn in bolezni ne bi bilo, ljudje bi se prehranjevali z rastlinsko hrano. Zlato pravilo namreč ne omogoča brutalnega izkoriščanja in ropanja narave in ljudi ter uničevanja. Če bi v zahodni družbi vladalo zlato pravilo, bi po vsej verjetnosti že dolgo bil glavni in edini energetski vir sončna energija. Te je neizmerno veliko in je za naravo in ljudi neškodljiva. Tudi za naravo je sončna energija glavni vir energije. Sicer pa je bila sončna celica odkrita že leta 1883 in ni jasno, kako to, da energetika še sedaj ne sloni na sončni energiji. Še vedno se uporabljajo za okolje in naravo ter seveda tudi za ljudi, škodljiva fosilna goriva. In tudi sedaj ni videti neke resne akcije EU za prehod na sončno energijo, pa čeprav je v razpravi podnebno-energetskem paket. Še več: v tem paketu je predvideno, da bi bil do leta 2020 delež obnovljivih virov samo 20%. Kar je kratko malo neverjetno.
Richard von Weizsäcker je na vprašanje ali je mogoče z Govorom na gori vladati rekel, da v današnji nevarni situaciji lahko vladamo samo še z Govorom na gori. Uvedba zlatega pravila v politiko, in to na vseh področjih, tudi v vojski, je nujno potrebna. In ta visoka etika Govora na gori naj bi postala glavno vodilo pri upravljanju družbe. Še enkrat: »Čas je za revolucijo: revolucijo zavesti, revolucijo v gospodarstvu, revolucijo v politiki«, je rekel bivši francoski predsednik Chirac na dan, ko so ZN v Parizu pred 200 delegati iz 50 držav objavili poročilo o klimi.

24. Pozivamo vas, da nas obvestite, kaj boste oz. ste storili na podlagi te pobude. Seveda prosimo predstavništvo evropske komisije v Sloveniji, da to pobudo predloži pristojnim osebam komisije.

Hvala in lep pozdrav.


Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice



Priloga št. 1 – vpliv živinoreje na okolje in klimo


Na svetu je po nekaterih podatkih okoli 1,3 milijarde govedi in večje število drugih živali, rejenih za potrebe mesne industrije. V Sloveniji živi letno okoli 5 milijonov živali v masovni živinoreji, od tega je okoli 500.000 govedi, večina števila pa odpade na perutnino.

Nekaj dejstev v zvezi z živinorejo (Anton Komat, Jana 19.9.2006):
- živinoreja potrebuje 17 krat več zemlje, 14 krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo;
- odpadki farme s 10.000 glavami govedi so enaki mestu s 100.000 prebivalci;
- v iztrebkih goveda se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirani kot v človeških iztrebkih;
- živinoreja prispeva več kot 50% k celotni poluciji vodnih virov;
- pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje;
- meso vsebuje povprečno vsaj 14 krat več ostankov pesticidov kot rastlinska hrana;
- prehrano mesojedca je potrebno 16.000 litrov vode, dnevna dieta vegetarijanca pa zahteva le 1.000 litrov vode;
- za pridelavo pol kg solate je potrebnih 80 litrov vode, za enako težo riža 1.500 litrov, za prirejo pol kilograma perutnine 2.500 litrov, govedine pa kar 10.000 litrov;
- porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg rastlinske hrane;
- za 1kg mesa, ki nudi 1000 kalorij energije se porabi 40.000 kalorij fosilnih goriv.

Še nekaj dejstev o masovni živinoreji (brošura Ne jejte nas! Zakaj?, 2. dop. izdaja, Univerzalno življenje):
- 80% kmetijskih površin obremenjujejo živinorejci. 20 milijonov uporabnih živali poje 49% svetovnega letnega pridelka žita in 90% letnega pridelka soje;
- pri 2,23 milijardah ton svetovnega pridelka žita in pri okoli 6,4 milijardah prebivalcev na svetu bi lahko vsak človek dnevno razpolagal z 957 g žita – če ne bi polovice žita porabili za živalsko krmo. Če bi ljudje živeli vegetarijansko, ne bi bilo nobenemu človeku na tem planetu treba stradati;
- za "proizvodnjo" 1 kg govejega mesa potrebujemo 9 kg zrnja;
- revne države so zaradi prezadolženosti deloma prisiljene, da kakovostno, za človekovo prehrano nujno rastlinsko hrano, prodajo kot krmilo. 60% krmil v masovni živinoreji uvažamo iz držav v razvoju;
- za 200 gramski zrezek pokrmijo do 2 kg žita. Dva kilograma žita bi nasitila približno osem otrok. 40.000 otrok dnevno umre zaradi lakote!
- za enoletno krmo enega goveda potrebujemo 0,5 ha pašnikov. Po enem letu od te živali dobimo 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja. To pomeni: Približno 220 gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto!
- v ZDA je bila več kot tretjina vseh surovin in fosilnih goriv porabljena za vzrejo živali, namenjenih za človeško prehrano;
- delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85% - to je skupaj 24 milijonov ton letno;
- 50% onesnažene vode v Evropi je povzročila množična živinoreja. Živali, ki jih redijo za človeško prehrano, samo v ZDA proizvedejo 130 krat več iztrebkov kot vse svetovno prebivalstvo: 39.000 kg na sekundo;
- pri proizvodnji enega kilograma svinjskega mesa nastane približno 15 kg gnojnice - v Nemčiji 66 milijonov ton letno. Vsebovani nitrat onesnažuje podtalnico. Razen tega izhlapevanje amonijaka iz gnoja ter gnojnice prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov;
- 90% uničenja tropskega deževnega gozda nastane zaradi množične živinoreje. Vsaki dve sekundi je uničeno gozdno področje velikosti nogometnega igrišča - večinoma za pridobitev pašniških površin ali polj za pridelovanje soje. Za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda. Posledic uničenja za zemeljski vodni ter klimatski obtok še ni mogoče predvideti.

Masovna živinoreja in efekt tople grede oz. globalno segrevanje
Med toplogredne pline spadajo predvsem ogljikov dioksid, metan in dušikovi oksidi. Emisije toplogrednih plinov se povečujejo. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebno s požiganjem tropskih deževnih gozdov za polja, na katerih raste soja, ki jo potrebujejo za krmo živine. Ta pa konča v mnogih restavracijah tipa McDonald's&Co. Govedo razen tega proizvede letno okoli 100 milijonov ton metana, približno toliko kot proizvodnja nafte in rudarska dejavnost skupaj. Metan je izredno uničujoč toplogredni plin in izjemno negativno vpliva na klimo. Ima 23 krat večji toplogredni učinek kot CO2 in je zato eden glavnih krivcev za nastanek efekta tople grede. Najhujši pa je dušikov oksid, ki ima 296-krat večji potencial globalnega segrevanja kot CO2. Za zmanjšanje efekta tople grede ne bi bilo treba zmanjšati porabe olja in plina, ampak naj bi človeštvo spremenilo prehrambne navade: „Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje." To je napisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Večina metana pa je še skrita v globinah in še ni aktivirana. Vendar pa bo globalno segrevanje pripeljalo tudi do tega, da bo tudi ta metan prišel na površje in efekt tople grede bo še hujši. Govedo ima torej večinski delež pri klimatskih spremembah planeta, večji kot vsi avtomobili tega sveta (Anton Komat, Jana 19.9.2006).
Dušikovi oksidi so, kot že omenjeno, tudi izjemno pomemben vir segrevanja planeta in večina tega plina izvira iz živinoreje, predvsem iz gnoja. Iz njih izpuhti dušik v obliki oksidov in amonijaka, ki kasneje sproža v 85% deležu umiranje gozdov zaradi kislega dežja. Glavni vir dušikovih oksidov torej ni industrija, temveč živinoreja.
Poročila ZN o spremembi klime, ki so bila objavljena pred kratkim, predstavljajo zastrašujoč scenarij, v bistvu že kar realnost. Ta tako imenovana IPCC poročila so najpomembnejša znanstvena podlaga za mednarodno politiko o klimi. Pri tem so izjave v IPCC poročilu še zadržane, ker so v komisiji zastopani tudi predstavniki industrije in držav izvoznic nafte. Bistvene navedbe:
- zemlji preti do konca tega stoletja segretje klime do 6,4 stopinj Celzija;
- morja so se segrela do globine 3000 m;
- gladina morja se je v 20. stoletju dvignila za 17 cm. Do konca 21. stoletja je pričakovati nadaljnjih 20 – 80 cm;
- ledeniki in polarne kape se dramatično topijo;
- nastopili bodo najhujši viharji, kakršnih še ni bilo;
- nastale bodo velike puščave na eni strani in na drugi bo prišlo do poplav. Veliko hujše od vsega, kar smo doslej doživeli;
- prišlo bo do lakote, epidemij, katastrof v takšnem obsegu, kot jih še nismo poznali.
Kot sedaj prihaja na dan, spremembe klime potekajo mnogo hitreje, kot so znanstveniki napovedovali.
In za to je kriv edino človek zaradi uničevanja okolja in izločanja toplogrednih plinov.


Priloga št. 2 – vpliv živinoreje oz. mesa na zdravje ljudi


Nekaj dejstev glede mesa:
- meso je iz fiziološko-prehrambnega vidika odvečno živilo. Strokovnjaki danes ne dvomijo več, da brezmesna, vegetarijanska prehrana zagotavlja optimalno pokritje potreb po hranilnih snoveh. Pri nekaterih obolenjih, npr. pri visokem krvnem pritisku, revmi, motnjah v presnovi maščob, je vegetarijanski način življenja eden najbolj smiselnih terapevtskih ukrepov nasploh. V pestri vegetarijanski prehrani je vse, kar človek potrebuje za svoje življenje. Tudi vitamin B12, ki naj bi bil kritični vegetarijanski oz. še bolje veganski vitamin. O tem noben resen znanstvenik ne dvomi več. “Vsekakor je lahko pravilno zasnovana vegetarijanska prehrana povsem zdrava oziroma uravnotežena in varovalna” (prof. dr. Dražigost Pokorn, ONA, 30.11.2004). Vse to velja tudi za prehrano otrok. Nobena znanstvena študija npr. ni dokazala, da bi dojenčkom, ki so hranjeni s polnovredno brezmesno hrano, primanjkovalo železa ali česa drugega. Meso ni več del življenjske moči, kot se je več desetletij glasila deviza. Na svetu obstajajo narodi, ki se prehranjujejo izključno vegetarijansko, kar je tudi dokaz o tem, da meso ni nujno za življenje;
- meso povzroča sladkorno bolezen: Visoka poraba nasičenih maščobnih kislin lahko vodi do odpornosti na inzulin in s tem pripomore k nastajanju sladkorne bolezni (diabetes mellitus). Nasploh vsebujejo živalski produkti zelo veliko nasičenih maščobnih kislin;
- meso povzroča prekomerno težo: Nasičene maščobne kisline pripomorejo k nastanku prekomerne teže. Prekomerna teža med drugim velja za rizični faktor pri obolenjih srca in krvnega obtoka, pri srčnem infarktu, kapi in motnjah v prekrvavitvi;
- meso škoduje kostem: Mesni proizvodi vsebujejo povprečno več fosforja kot kalcija. Zvišano razmerje med fosforjem in kalcijem ima za posledico povečano sproščanje kalcija iz kosti. Kot so pokazale nekatere raziskave, obstaja tesna povezava med visokim sprejemanjem fosfatov s hrano in povečanim tveganjem osteoporoze ter zlomov kosti;
- meso je rizični faktor za rak: NIH, največja svetovna raziskovalna ustanova, je leta 2001 ugotovila povečano tveganje raka pri uživanju rdečega mesa. Argentina in Urugvaj spadata med največje porabnike govejega mesa na svetu in istočasno k deželam z najvišjo stopnjo raka na prsih in črevesju. Iz raziskave univerze v Minnesoti, ki je bila objavljena septembra 2002 izhaja, da uživanje rdečega mesa, pečenega na žaru, pospešuje raka na trebušni slinavki;
- meso pospešuje vnetja in bolečine: Živalski proizvodi vsebujejo veliko arahidonske kisline, iz česar se tvorijo vnetne snovi. Te snovi lahko povzročijo nastanek neurodermitisa, vnetij tankega in debelega črevesja, astme, artritisa, artroze in revme;
- meso pospešuje srčni infarkt in arteriosklerozo: Previsoko dovajanje železa, ki ga prinaša uživanje rdečega mesa, je nevaren vir prostih radikalov, ki škodujejo krvnim žilam. Posebno pri moških narašča tveganje srčnega infarkta;
- meso pospešuje depresije: Meso ima negativen učinek na duševnost. Raziskava iz leta 1998 kaže pri uživalcih mesa povečano pojavljanje strahu in depresij v primerjavi z vegetarijanci;
- neka študija (Interesting Iron study) o problemih hem železa, je pokazala, da je povišana količina hem železa (izvor: rdeče meso, perutnina, ribe) rizični faktor za nastanek raka na debelem črevesju (železo spodbuja nastanek prostih radikalov in poškodbe dednine celic in je povezano z rizikom nastanka raka). Študija je tudi pokazala, da je IZVOR železa bistven in da železo rastlinskega izvora ni povezano z nastankom rakastih obolenj. Druga študija pa je pokazala, da hem železo povečuje rizik nastanka bolezni srca in ožilja, ker hem železo deluje kot pro-oksidant in spodbuja reakcijo med LDL holesterolom (slabi holesterol) in kisikom, pri čemer nastajajo obloge na stenah žil;
- več študij, predvsem iz Prage (Karlova univerza), pa tudi Univerz Oxford in Maryland, je pokazalo, da okužba s toksoplazmo (zajedavci v možganih), ta pa se najpogosteje prenaša z mesom, vzpodbuja tiste karakterne lastnosti, ki prevladujejo v današnjem času, npr. zanemarjanje moralnih vrednot, ravnodušnost in lahkoživost. Okuženi s toksoplazmo so se v svojih osebnostnih lastnostih razlikovali od oseb brez parazitov v možganih in to v negativno smer. Ker se okužba s toksoplazmo najpogosteje prenaša z mesom, kot že navedeno, se postavi vprašanje, v koliki meri uživanje mesa doprinese k razpadu vrednot v naši družbi. Nevarnost latentne toksoplazme se podcenjuje, čeprav lahko zaradi pogostosti (med 30 in 70% v zahodnih državah) predstavlja resen problem za zdravstvo, tudi v Sloveniji;
- dne 1.10.2003 je bila v PNAS-online objavljena študija znanstvenikov Univerze Kalifornija. PNAS je kratica za “Proceedings of National Academy of Sciences”, najuglednejši in največkrat citirani svetovno znani strokovni časopis. Raziskovalci so odkrili, da človekova presnova pri uživanju rdečega mesa (govedo, prašič, ovca) prejme določene telesu tuje molekule in te nalaga v različna tkiva. Pri teh molekulah gre za povezanost sladkorja z oznako N – Glycolyneuraminsko kislino (Neu5Gc), ki se nahaja na površini membrane celic. To substanco tvorijo samo sesalci, človekova presnova te sladkorne povezave ne more proizvesti. Posebno velike količine so v mesu govedi, svinj in ovc. Tudi mleko in sir vsebujeta to povezavo v manjših količinah. V krvi testiranih oseb je bilo najti protitelesa, ki reagirajo z Neu5Gc molekulami. Iz tega je mogoče sklepati, da je bila proti tej molekuli imunska reakcija. Same molekule Neu5Gc so bile najprej dokazane v različnih rakastih tkivih, pozneje pa so jih našli tudi v krvnih žilah in celicah sluznice. Pri tej študiji je pomembno to, da je bilo prvič znanstveno neoporečno dokazano, da človekovo tkivo sprejme molekule iz zaužitega mesa in pri tem nastane imunska reakcija. Človekov imunski sistem obravnava molekulo Neu5Gc kot škodljivega vsiljivca. Raziskava učinkovito pokaže na dejstvo, da meso ni nobena naravna človekova hrana, sicer imunski sistem ne bi tvoril protiteles. Očitno je, da človekovo telo preko imunskega sistema zavrača meso in da je to popolnoma naravna reakcija telesa. Gre za obrambo telesa pred škodljivimi tujimi snovmi;
- tudi znana »Kitajska študija« (projekt o prehrani in zdravju Kitajska-Oxford-Cornell) kaže jasne povezave med uživanjem mesa in boleznimi. Ta projekt je sčasoma odkril več kot 8 000 statistično pomembnih povezav med različnimi prehrambnimi dejavniki in boleznimi. Ugotovitve? „Ljudje, ki so v prehrano vključevali največ živalskih živil, so najbolj obolevali za kroničnimi boleznimi … Ljudje, ki so v prehrano vključevali največ rastlinskih živil, so bili najbolj zdravi in običajno niso obolevali za kroničnimi boleznimi. V Kitajski študiji je podrobno opisana povezava med prehrano in boleznimi srca, diabetesom ter rakom, vendar tudi zmožnost prehrane, da zmanjša ali odpravi tveganje ali učinke teh smrtonosnih boleznih. Kitajska študija tudi preučuje vir „prehranske zmede“, ki so jo povzročile močne interesne skupine, vladni subjekti in neodgovorni znanstveniki.

Ali uživanje mesa škoduje tudi inteligenci? Beljakovinsko bogata prehrana vodi do zvišanja kortizona v krvni plazmi in slini. Kronično povišane koncentracije kortizona škoduje hipokamposu, kar povzroča občutno poslabšanje spomina. Za uživalce mesa obstaja po raziskavi kalifornijske univerze Loma Linda tudi dvakrat višje tveganje, da zbolijo za demenco.

Kdor hoče živeti zdravo, naj se raje odpove mesu, kajti:
- snovi, ki zastrupljajo okolje: Približno 90% vseh dioksinov in furanov sprejmemo z živalsko hrano. Tekom prehranjevalne verige pride do vedno večjega kopičenja težko razkrojljivih škodljivih snovi, tudi zaradi pesticidov iz množične živinoreje. "Končni člen" človek morda takrat sprejme zdravju škodljive količine teh snovi. Meso divje svinje ne vsebuje samo strupov iz okolja, temveč npr. tudi radioaktivni cezij. Münchenski ekološki inštitut je v zadnjem letu pri črni divjadi nameril 17.600 becquerel na kilogram mesa. Mejna vrednost za živila je pri 600 becquerel;
- odpornost na antibiotike: Živali v množični reji krmijo z enormnimi količinami antibiotikov. Kemiki so dokazali, da antibiotiki, ki jih uporabljajo pri vzreji živali, pri uporabi gnojnice očitno preidejo na rastline in tako prispejo v človeško hrano – z nevarnimi posledicami. V okoljih, kjer obstaja živinoreja, je občutno večji upad odpornosti na antibiotike. Tako ti ne pomagajo več;
- BSE: Mišično meso zaklanega goveda so doslej vedno uvrščali med zdravstveno neoporečna živila. Zdaj znanstveniki po vsem svetu lahko dokažejo, da se v mišičnem mesu nahajajo prioni. Münchenski neuropatolog prof. Kretschmar jih je označil kot vznemirljiv rezultat, ker ni mogoče izključiti, da jih človek dobi z mišičnim mesom.

Creutzfeld-Jakobova bolezen (CJD) spada tako kot Alzheimerjeva bolezen k nevroregenerativnim boleznim, ki jih po njihovi klinični sliki med seboj ni mogoče vedno jasno razlikovati. Na večjem številu ameriških univerz so izvedli raziskave na umrlih, pri katerih so za časa njihovega življenja specialisti postavili diagnozo Alzheimerjeve bolezni. Brizantno pri rezultatih te raziskave je, da v 3 do 13 odstotkih sploh ni šlo za Alzheimerjevo, temveč za Creutzfeld-Jakobovo bolezen. V ZDA se je število ljudi, ki so umrli za Alzheimerjevo boleznijo od leta 1979 do leta 2000 50-krat povečalo. V letu 2000 je bilo teh ljudi 50.000. Trenutno pa ocenjujejo, da je obolelih za Alzheimerjevo boleznijo v ZDA okoli 4 milijone. Zato je potrebno realno zaključiti, da pri Creutzfeldt-Jakobovi bolezni prihaja do nemajhnih temnih številk.
Z množično živinorejo se od živali na človeka prenašajo vedno nove bolezni. Ptičja gripa in sars, aids in ebola prav tako prihajajo od živali; zgleda, da število nevarnih povzročiteljev narašča. V britanskem medicinskem žurnalu "The Lancet" je pisalo: „Vse nove kužne bolezni preteklih 20 let so prišle od živali."
Študija nemškega centra za raziskavo raka je odkrila, da obstaja pri vegetarijancih izrazito zmanjšana nevarnost smrtnosti. Od 100 udeležencev raziskave iz starostne skupine, v kateri so predvideni smrtni primeri, jih je bilo le 59 dejansko soočenih z vegetarijanstvom. Če moške udeležence raziskave opazujemo ločeno, je pozitivni učinek s komaj 52 dejanskimi smrtnimi primeri še izrazitejši.

S tem ne izgubite ničesar, saj sicer ta denar ostane državi
Prispevajte sredstva in pomagajte živalim
Včlanite se v društvo in pomagajte živalim
Naročite se na brezplačne
e-novice društva!

Odjava