Aktualno


  Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Posledice živinoreje na globalno segrevanje

Originalen članek FAO (v angleščini)


Ukrepi nujno potrebni

29. november 2006, Rim - Kaj je večji povzročitelj emisij toplogrednih plinov, živinoreja ali avtomobili?

Presenečenje!

Glede na novo poročilo, ki ga je objavila Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), ustvarja živinorejski sektor več emisij toplogrednih plinov, računano na CO2 ekvivalent (18 %), kot prometni sektor. Prav tako je glaven vzrok degradacije zemlje in vode.

Henning Steinfeld, vodja oddelka FAO za informacije o živinoreji in politiko živinoreje ter glavni avtor poročila, pravi: „Živinoreja je eden od največjih povzročiteljev današnjih najpomembnejših okoljskih težav. Za izboljšanje razmer je nujno potrebno ukrepanje.“

Ljudje vsako leto zaužijejo več mesa in mlečnih izdelkov. Pričakuje se, da se bo svetovna proizvodnja mesa več kot podvojila z 229 milijonov ton v letih 1999/2001 na 465 milijonov ton leta 2050, medtem ko naj bi se proizvodnja mleka povzpela s 580 na 1043 milijonov ton.

Hude posledice

Svetovni živinorejski sektor se širi hitreje kot kateri koli drugi kmetijski podsektor. Zagotavlja preživetje okrog 1,3 milijarde ljudem in prispeva okrog 40 % k svetovni kmetijski proizvodnji. Veliko revnim kmetom v državah v razvoju predstavlja živinoreja tudi vir obnovljive energije in osnovni vir organskega gnojila za njihove pridelke.

Vendar glede na poročilo FAO o hudih posledicah živinoreje ter okoljskih vprašanjih in možnostih (Livestock's Long Shadow – Environmental Issues and Options) takšno hitro širjenje terja visoke okoljske cene. Poročilo opozarja, da se morajo za preprečitev nadaljnjega povečanja škode okoljski stroški na enoto živinorejske proizvodnje razpoloviti.

Če se upoštevajo tudi emisije rabe zemljišč in spremembe rabe zemljišč, znaša živinorejski sektor 9 % emisij CO2, ki izhajajo iz človekovih dejavnosti, vendar pa ta sektor predstavlja veliko večji delež še bolj škodljivih toplogrednih plinov. Proizvaja namreč 65 % dušikovega oksida, povezanega s človekovimi dejavnostmi, ki ima 296-krat večji potencial globalnega segrevanja kot CO2. Glavni izvor dušikovega oksida je gnoj.

Živinoreja prav tako prispeva 37 % vsega metana, ki ga povzroča človek (23-krat večji potencial segrevanja kot CO2) in ki ga proizvajajo predvsem prebavni sistemi prežvekovalcev, ter 64 % amoniaka, ki je pomemben povzročitelj kislega dežja.

Poročilo navaja, da je za živinorejo danes v uporabi 30 % celotne površine Zemlje, od tega v glavnem pašniki, vendar tudi 33 % orne zemlje po vsem svetu, ki se uporablja za proizvodnjo krme za rejne živali. Ker se zaradi pridobivanja novih pašnikov krčijo gozdovi, je živinoreja glavni povzročitelj krčenja gozdov, zlasti v Latinski Ameriki, kjer je bilo približno 70 % nekdanjih amazonskih gozdov spremenjenih v pašnike.

Zemlja in voda

Črede prav tako povzročajo obširno degradacijo zemlje, pri čemer je 20 % pašnikov degradiranih zaradi čezmerne paše, tlačenja in erozije. Ta številka je še višja na sušnih območjih, kjer neprimerna politika in neustrezno vodenje živinoreje prispevata k širjenju puščave.

Živinoreja je eden od sektorjev, ki najbolj škodljivo vplivajo na vedno bolj omejene vodne vire in med drugim prispeva k onesnaževanju vode, evtropikaciji in propadanju koralnih grebenov. Glavna onesnaževala so živalski odpadki, antibiotiki in hormoni, kemikalije iz strojarn, gnojila in pesticidi, ki se uporabljajo za škropljenje pridelkov za krmo. Razširjena čezmerna paša ovira vodni ciklus, pri čemer zmanjšuje ponovno napolnitev nadzemnih in podzemnih vodnih virov. Velike količine vode se porabijo za proizvodnjo krme.

Živinoreja velja za glavni kopenski vir onesnaženja Južnega kitajskega morja s fosforjem in dušikom, kar prispeva k izgubljanju biološke raznovrstnosti v morskih ekosistemih.

Rejne živali za pridobivanje mesnih in mlečnih izdelkov znašajo okrog 20 % vseh zemeljskih živali. K izgubljanju biološke raznovrstnosti prispeva tudi prisotnost rejnih živali na velikih površinah zemlje in potreba po pridelkih za krmo; ocenjeno je, da 15 od 24 pomembnih storitev ekosistema slabijo in ugotovljeni krivec je živinoreja.

Ukrepi

Poročilo, ki je bilo oblikovano s pomočjo večinstitucionalne pobude o živinoreji, okolju in razvoju (Livestock, Environment and Development Initiative - LEAD), izrecno predlaga obravnavo teh okoljskih stroškov in veliko načinov za izboljšanje razmer:
  • Degradacija zemlje – nadzor dostopa in odprava ovir za mobilnost na skupnih pašnikih. Uporaba metod varovanja tal in silvopastoralizma (drevesno-pašna raba kmetijskih zemljišč), skupaj z nadzorovanim izključevanjem živinoreje iz občutljivih območij; sheme plačila za okoljske storitve pri rabi zemljišč, ki temelji na živinoreji, za zmanjšanje in odpravo degradacije zemlje.
  • Atmosfera in podnebje – povečanje učinkovitosti živinoreje in gojenja pridelkov za krmo. Izboljšanje prehrane živali, da se prepreči črevesna fermentacija in s tem emisije metana, ter vzpostavitev pobud o obratih za pridobivanje bioplinov za recikliranje gnoja.
  • Voda – povečanje učinkovitosti namakalnih sistemov. Uvedba oblikovanja cen za vodo, ki vključujejo vse stroške, skupaj z davki, da se prepreči obširna koncentracija živinoreje blizu mest.

Ta in s tem povezana vprašanja so bila središče razprav med FAO in njenimi partnerji o nadaljnjem razvoju živinoreje, ki so potekala na svetovnih posvetovanjih v Bangkoku konec novembra. Te razprave so vključevale tudi bistveno nevarnost za zdravje ljudi, povezano s hitro rastjo živinorejskega sektorja, saj bolezni živali vedno bolj vplivajo tudi na ljudi; hitra rast živinorejskega sektorja pa lahko povzroči tudi izključitev malih kmetov iz rastočih trgov.


Kontakt:
Christopher Matthews
Media Relations, FAO
christopher.matthews@fao.org






S tem ne izgubite ničesar, saj sicer ta denar ostane državi
Prispevajte sredstva in pomagajte živalim
Včlanite se v društvo in pomagajte živalim
Naročite se na brezplačne
e-novice društva!

Odjava