 |
Človekov imunski sistem reagira na meso kot na tujek |
Pred kratkim so imeli veterinarji svoj svetovni dan. Na na njem so opozorili na pasti prostega pretoka blaga, pri čemer je vodja sekcije terenskih veterinarjev pri Veterinarski zbornici dejal, da veterinarji z delom, ki ga izvaja veterinarska služba, dajejo garancijo potrošniku, da so slovenska živila živalskega izvora varna in zdrava.
Iz izjave predstavnika Veterinarske zbornice izhaja, da je tudi meso varno in zdravo, kar naj bi seveda veljalo tudi za slovensko meso. Postavi pa se vprašanje ali je temu res tako? Mnoge znanstvene raziskave iz sveta ne potrjujejo, da bi bilo meso zdravo in varno. Nasprotno, te raziskave dokazujejo, da je meso rizični faktor za razne civilizacijske bolezni, ki so celo v porastu. Zaradi teh bolezni umira po svetu desetine milijonov ljudi, v Sloveniji pa tisoči. Meso je rizični faktor za bolezni srca in ožilja, rak, sladkorno bolezen, škoduje kostem in podobno. Meso ima negativen učinek na duševnost, saj je raziskava iz leta 1998 pokazala pri uživalcih mesa povečano pojavljanje strahu in depresij v primerjavi z vegetarijanci. Za tiste, ki uživajo meso obstaja po raziskavi kalifornijske univerze Loma Linda tudi dvakrat višje tveganje, da zbolijo za demenco. Znanstveno dokazano je, da je rdeče meso samo po sebi škodljivo, saj človekov imunski sistem nanj reagira kot na tujek in pri tem tvori protitelesa. Dejstvo je torej, da meso ni nobena naravna človekova hrana, sicer imunski sistem ne bi tvoril protiteles. Seveda velja to tudi za druge vrste mesa, saj ni videti razloga za razlike. Več študij je tudi celo pokazalo, da okužba s toksoplazmo (zajedavci v možganih), ta pa se najpogosteje prenaša z mesom, vzpodbuja tiste karakterne lastnosti, ki prevladujejo v današnjem času, npr. zanemarjanje moralnih vrednot, ravnodušnost in lahkoživost.
Za meso bi bilo tako mogoče mirne vesti reči, da je škodljivo. Ni kos življenjske energije, kot še vedno mnogi mislijo, temveč je lahko pot v bolezen in trpljenje. Seveda pa meso ni škodljivo samo za človeka, še bolj je za živali, saj so te „surovina“ za meso. Živali neverjetno trpijo na farmah in v klavnicah, z njimi se postopa izjemno barbarsko. Na svetu letno pomorijo okoli 45 milijard živali za prehrano ljudi, v Sloveniji okoli 30 milijonov. Namesto, da bi človek spoštoval in varoval živali, jih uničuje. Seveda pa s tem uničuje tudi sam sebe, saj je meso, kot že navedeno, za človeka škodljivo in povzroča bolezni. Poleg tega pa je živinoreja največja grožnja okolju in ima celo več škodljivih toplogrednih plinov kot celoten svetovni promet. Z množično živinorejo se od živali na človeka prenašajo vedno nove bolezni. V britanskem medicinskem žurnalu "The Lancet" je pisalo: „Vse nove kužne bolezni preteklih 20 let so prišle od živali."
Trpljenje živali vse bolj postaja trpljenje ljudi. To trpljenje bo vedno hujše. Kar seješ, to žanješ. Kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim! Če bi človek postopal po zlatem pravilu tudi do živali, ali bi bile bolezni, ki jih povzroča meso? Ali želi biti kdo na mestu živali, ki ji v klavnici prerežejo vrat? V zakonu piše, da mora vsakdo skrbeti za svoje zdravje. Ali lahko za zdravje skrbi tisti, ki uživa meso, če je to rizični faktor bolezni? Če ne, ali ne krši zakona? Ali lahko skrbi za zdravo življenjsko okolje tisti, ki uživa meso, če je živinoreja največja nevarnost okolju. „Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje", je napisal fizik Alan Calverd v Physic World.
Meso za človekovo življenje sploh ni potrebno, saj lahko vse kar potrebuje za hrano dobi iz rastlinske hrane. “Vsekakor je lahko pravilno zasnovana vegetarijanska prehrana povsem zdrava oziroma uravnotežena in varovalna”, meni prof. dr. Dražigost Pokorn (ONA, 30.11.2004).
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Stanko Valpatič, predsednik
Vlado Began, varuh pravic živali pri društvu |
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice