Aktualno


 Spremljajte nas na FB

  Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Prehrana in zdravje vegetarijancev

Vegetarijanske raziskave v Giessnu
Claus Leitzmann, Rosa Schönhöfer-Rempt, Marianne Boy,
Ortrun Schneider-Institut za prehrano univerze v Giessnu


Določitev ciljev
Izbor naključnih vzorcev
Okvirni podatki
Prehranjevalne navade
Zdravstvene navade
Biokemični parametri


Določitev ciljev
Prehranjevalna situacija v ZRN je danes zaznamovana z energetsko preobilno hrano, istočasno pa je preskrba z nekaterimi vitamini in elementi nižja od priporočil Nemškega združenja za prehrano (DGE). Nemško združenje za prehrano priporoča zmanjšanje uživanja maščob in sladkorja, vendar povečanje uživanja kompleksnih ogljikovih hidratov, vključno z balastnimi snovmi. Vegetarijanska prehrana dolgoročno vključuje te zahteve, vendar je v evropskem prostoru na razpolago le malo podatkov o prehrani te skupine prebivalstva. Iz teh razlogov je potekala od leta 1983 na Institutu za prehrano v Giessnu raziskava o prehranjevanju in zdravju vegetarijancev. Namen raziskave je bil dokumentirati prehranjevalne navade vegetarijancev in preveriti, kako vplivajo prehranjevalne navade na zdravje ljudi. Nadalje je bilo raziskano, s kakšnimi teoretičnimi osnovami razpolagajo izprašani in kakšen pomen pripisujejo posameznim vrstam hrane pri izboru življenjskih potrebščin. Pri določanju krvnih parametrov je bilo težišče na različnih lipidnih frakcijah. Poleg tega se je določala glukoza, sečna kislina, železo in hemoglobin.

Izbor naključnih vzorcev
Po pozivih v maju in juniju leta 1983 v časopisu Neuform-Kurier in okrožnici Zveze vegetarijancev naročnikom časopisa >>Vegetarijanec<< se je javilo 3692 oseb, ki so bile pripravljene sodelovati v raziskavi. Približno 60 % razposlanih vprašalnikov je bilo vrnjenih; od tega je bilo 1250 vprašalnikov v celoti izpolnjenih. Tem 1250 vegetarijancem je bilo poslano podrobno navodilo za sestavo 14-dnevnega jedilnika, vrnjena količina je znašala 47 %. Ko so preverili zapisnike in vrnjene vprašalnike, so za presojo upoštevali samo vprašalnike, ki so vsebovali tudi jedilnike (n* = 588). Približno polovica teh oseb se je prehranjevala vegetarijansko že najmanj pet let. Pri mnogih raziskavah, posebno v ZDA, je bilo takšno minimalno trajanje vegetarijanskega načina prehranjevanja ocenjeno kot stabilna oblika prehranjevanja. Da bi omogočili primerjavo s temi raziskavami, so najprej preučili rezultate iz 268 vprašalnikov vegetarijancev, ki so se vegetarijansko prehranjevali že najmanj pet let.

* n = število anketiranih oseb

Okvirni podatki
Povprečna starost sodelujočih je znašala 49,8 let, razpon od 17 – 87 let. Pozornost vzbujajoče je, da je bilo 64,9 % sodelujočih žensk; 35,4 % samskih, 46,3 poročenih. Primerjava velikosti gospodinjstev s številom vegetarijancev po gospodinjstvu kaže, da niso vsi člani gospodinjstva vegetarijanci. Tako jih živi samo 34,7 % v enočlanskem gospodinjstvu, toda 55,6 % jih navaja, da se samo ena oseba v gospodinjstvu prehranjuje vegetarijansko. Višina in telesna teža kažeta, da je skupina po telesni teži skoraj idealno usklajena (tabela 1).
Najmanj vegetarijancev je prevzelo vegetarijansko prehranjevanje od svojih staršev. Samo 19,4 % jih je navedlo, da se vegetarijansko prehranjuje oz. se je prehranjevala njihova mati; samo 10,4 % očetov je ali so bili vegetarijanci.

Tab. 1

Okvirni podatki sodelujočih vegetarijancev (n = 268)

                   moški x±SD n=94   ženske x±SD n=174
starost            52,3 ± 16,6       48,5 ± 17,6
višina, cm         176 ± 6,9         164 ± 6,4
teža, kg           67 ± 8,6          57 ± 7,3
idealna teža, kg   68,2              54,6


Razdelitev sodelujočih v vegetarijanske prehranjevalne tipe kaže, da je skupina lakto-ovo vegetarijancev največja. Najdalj se je prakticirala lakto vegetarijanska prehrana, v tej prehranjevalni skupini se jih prehranjuje 28,7 % v povprečju 20 let (tabela 2).

Tab. 2
Prehranjevalni tip in povprečno trajanje vegetarijanskega prehranjevanja (n = 268)

tip                           %         srednje trajanje (leta)
l vegan                       9,3        10,0
II lakto-vegetarijanec       28,7        20,0
III lakto-ovo-vegetarijanec  53,0        16,3
IV delno vegetarijanec        9,0        13,1


Pri motivih, ki so jih vodili k vegetarijanstvu, so bili zdravstveni razlogi navedeni pogosteje kot etični razlogi (tabela 3). Pri posameznih prehranjevalnih tipih so določena odstopanja. Tako je v skupini veganov navedlo 48 % religiozne razloge. Pri lakto-vegetarijancih so bili prav tako zdravstveni razlogi navedeni najpogosteje, vendar je 40,3 % navedlo tudi etične razloge. Skupina lakto-ovo-vegetarijancev se je skoraj prekrivala s celotno skupino, medtem ko je pri zadnji skupini samo 33,3 % navedlo etične razloge.

Tab. 3
Motivi izprašanih vegetarijancev (n = 268)

motiv                        %
zdravstveni                 78,4
etični                      69,4 
ekološki                    33,6
estetski                    28,4
religiozni                  22,8
za povečanje zmogljivosti   21,6
filozofski                  21,6
ekonomski                   19,4
naravoznanstveni            10,4
higienski                    8,6
kozmetični                   6,0


Prehranjevalne navade
Skoraj pri vseh vegetarijancih so trije obroki glavni sestavni del dnevnega jedilnika (tabela 4). Najdalj traja večerja (35 min); več kot polovica vegetarijancev poleg tega praviloma zaužije še vmesni obrok.

Tab. 4
Pogostnost in normalno trajanje uživanja obrokov (n=268)
                    %   trajanje (min)            razmik
1. zajtrk          93,7      21,0±10,32           3-60
2. zajtrk          25,7      10,3±6,32            3-30
kosilo             89,6      28,6±11,69           2-90
vmesni obrok       54,5      11,78±6,23           5-30
večerja            95,9       35,6±12,6           5-80
kasnejši prigrizek 34,0        8,8±5,0            2-20


Od običajnih navad uživanja polnozrnatih in balastno revnih kruhov uživajo vegetarijanci pogosteje balastno bogatejšo hrano. Dnevno uživa rženi polnozrnati kruh 44,5 %, beli mešani kruh pa samo 18 %. Pšenični polnozrnati kruh uživa dnevno 35,8 %, pšenični mešani kruh pa samo 7,7 %. Tudi pogostnost uživanja mislija potrjuje pričakovanje. Bogato ponudbo mislijevih mešanic v trgovinah vegetarijanci komaj uporabljajo (tab. 5). Najpogosteje uživajo misli iz sveže mletega žita.

Tab. 5
Pogostnost uživanja mislija, % (n = 268)

                  dnevno   večkrat na teden    redko    nikoli
misli mešanice     2,6         7,5             16,0     41,0
sami sestavijo    16,4        16,0             11,5     26,1
sveže zrnat misli 32,0        13,1             11,9     16,8


Relativno redko uživajo stročnice, izjema sta sojino meso in sojina moka. Stročnice so proteinsko bogata rastlinska hrana, zato naj bi jim posebno pri vegetarijanski prehrani posvetili več pozornosti. Razdelitev uživanja soje po prehranjevalnih tipih kaže, da 32 % veganov, 20,8 % lakto-vegetarijancev, 24,6 % lakto-ovo-vegatarijancev in 12,5 % delnih vegetarijancev uživa sojino meso večkrat na teden.
Zelenjava se najpogosteje uživa v presni obliki, saj 79,1 % dnevno uživa nekuhano zelenjavo. Nekateri vitamini in sekundarne rastlinske snovi se pri ogrevanju uničijo, zato lahko pogosto uživanje presne hrane pozdravimo. Najvažnejši postopek pripravljanja hrane je dušenje, dušeno zelenjavo uživa dnevno 22,8 % in večkrat tedensko 41,4 %. To je razveseljivo, ker gre pri dušenju za prizanesljivo pripravljanje hrane, kjer delovanje vitaminov ni v tolikšni meri zmanjšano kot pri kuhanju.
Uživanje jajc je relativno majhno (tab. 6). Skupno ne uživa jajc sicer samo 28,7 %, kar je manj, kot bi bilo pričakovati po razvrstitvi v štiri prehranjevalne tipe (glej tab. 2). Vegani jedo jajca zelo redko in lakto-vegetarijanci komaj kdaj. V skupnem so vegetarijanci po uživanju jajc izrazito pod ravnijo povprečja celotnega prebivalstva, ki zaužije 5 – 6 jajc tedensko.

Tab. 6
Uživanje jajc celotne skupine in štirih prehranjevalnih tipov, % (n = 268)

                 skupno     I     II     III     IV
nobenih jajc       28,7    84,0  67,5    2,1    4,2
redko              36,6    16,0  31,2   44,4   29,2
1-3 jajca tedensko 27,2                 42,3   54,2
4-6 jajc tedensko   6,3                  9,9   12,5


Pomembno vlogo pri vegetarijanski prehrani predstavljajo mleko in mlečni proizvodi, ker vsebujejo visokovredne proteine. Redno uživa 90,3 % izprašanih vegetarijancev mleko in mlečne proizvode. Surovo mleko in pasterizirano sveže mleko s 3,5 % maščobe se pije približno enako pogosto, 17,6 % jih pije dnevno neobdelano mleko in 17,3 % pasterizirano mleko. Prednost dajejo tej vrsti mleka, ki odstopa od splošnega trenda, ki je v smeri uživanja H-konzumnega mleka. Že leta 1982 je imelo H-mleko 47 % tržni delež pri celotni konzumni porabi mleka. Pri sodelujoči skupini je samo 1 % dnevno užival H-mleko s 3,5 % maščobe.

Zdravstvene navade
Vegetarijanski način prehranjevanja najpogosteje utemeljujejo z zdravstvenimi razlogi, zato je posebej zanimivo, kaj vegetarijanci razen odklanjanja mesa še storijo za svoje zdravje.
Poraba pijač kaže, da igrajo alkoholne pijače podrejeno vlogo (tab. 7). Poleg tega se pogosto odpovedujejo pravi in črni kavi; prednost dajejo zeliščnim in sadnim čajem.

Tab. 7
Pogostnost uživanja pijač, % (n = 268)

                      I     II     III     IV
čaj, črn            20,5   14,9   20,9    38,1
zeliščni čaj        69,8   16,8    9,0     1,9
kava                20,9   12,7   23,9    36,2
sladna kava          6,7   10,8   19,8    53,7
brezalk. pijače     47,7   22,4   20,1     6,7
pivo, vino, penina   3,4   16,4   34,3    40,7
žgane pijače         -      3,7   20,2    69,8


Sladkor se redko uporablja, le 5,6 % uporablja sladkor v gospodinjstvu vsak dan. Med uživa dnevno 45,1 %. V anketi se ni spraševalo o količini porabljenega medu, zato je težko količinsko oceniti pogostnost uživanja. Če je sladkor zgolj zamenjan z enako količino medu, to ne bi imelo kakšnih prednosti za zdravje zob. Da se vegetarijanci ne odrekajo v celoti sladicam, se kaže v tem, da se priložnostno tudi s čim posladkajo. Dnevno jih uživa čokolado 2,3 % in 16,8 % večkrat tedensko. Druge sladice, z izjemo keksov, le redko uživajo.
Zdravstvene navade vegetarijancev se kažejo z očitno občasnim kajenjem; 9,4 % je nekadilcev. S športom se ukvarja 72,4 %, od tega 31 % skoraj dnevno in 18,7 % večkrat tedensko. Najbolj pogosto navedene športne zvrsti so kolesarjenje, gimnastika in plavanje. Z jogo se ukvarja 28 %, z avtogenim treningom 13,8 % in z meditacijo 27,2 %. Od izprašanih vegetarijancev se jih redno posti 41,4 %, pri čemer traja post od enega dneva do več tednov na leto; praviloma se postijo doma.
Pozornost vzbujajoče je pogosto jemanje vitaminov in snovi za obnavljanje (tab. 8).Dnevno uživa ta sredstva 23,9 %. To dejstvo dopušča domnevo, da obstajajo nejasnosti glede količine hranljivih snovi. Naloga prehranjevanja je, da oskrbuje telo z vsemi potrebnimi hranilnimi snovmi in hormoni. To dosežemo z bogato, raznovrstno vegetarijansko hrano, tako da je večkratno dnevno uživanje vitaminov in snovi za obnavljanje nepotrebno.

Tab. 8
Pogostnost jemanja zdravil, % (n = 268)

                   dnevno/skoraj   večkrat/tedensko  redko  nikoli

vitamini 
in snovi za obnovo   23,9           11,9             25,8   35,1
poživila              1,9            2,6             23,5   64,6
odvajalna sredstva    1,9            1,9             10,4   78,4
pomirjevala           1,8            0,4             15,3   75,7


Pomen prehrane za njihovo zdravje poudarja visoka stopnja soglasja vegetarijancev k izreku: >>Vegetarijanska prehrana pomeni pomemben prispevek k preprečevanju civilizacijskih bolezni<<. Tri od štirih oseb (76,9 %) neomajno pritrjujejo tej izjavi, za 19 % še pretežno velja. Temu nasprotno pa meni samo 35,8 %, da so vegetarijanci tudi bolj zdravi; 17,9 % je prepričanih, da živijo vegetarijanci dalj časa. Neskladje med prvo in obema zadnjima izjavama se da mogoče razložiti s tem, da mnogo ljudi preide na vegetarijanski način prehranjevanja, ko so že bolni.

Tab. 9
Pomen obiska pri zdravniku, % (n = 268)

vprašanje   drži   pretežno drži  pretežno ne drži  ne drži
1           21,3      44,4           22,0            10,4
2           29,1      32,5           20,9            14,2


Vprašanje 1: redni obiski pri zdravniku so pomembni, da pravočasno spoznamo bolezni; Vprašanje 2: k zdravniku naj bi šli le, kadar smo resnično bolni.
Poleg pomena vegetarijanstva za zdravje je zanimiv tudi odnos do medicine in zdravnikov (tab. 9). Nekoliko presenetljivo je, da se zgodnjim odkritjem zaradi rednih obiskov pri zdravniku pripisuje relativno mali pomen. To je blizu domnevi, da se medicini in zdravstvu ne zaupa neomajno. Za majhno pripravljenost zdravnikov, da bi delovali preventivno, dajejo vprašani odgovornost finančnim razlogom (tab. 10).

Tab. 10
Odnos do zdravnikov, % (n = 268)

vprašanje   drži   pretežno drži  pretežno ne drži  ne drži
1           44,0       32,1           12,3           5,2
2           13,1       27,6           39.9           13.4


Vprašanje 1: dokler bodo zdravniki in zobozdravniki zaslužili več denarja z zdravljenjem bolezni, niso pripravljeni pristopiti k obsežnejši profilaksi (preprečevanju bolezni op. prev.);
Vprašanje 2: zdravniki in zobozdravniki so načeloma pripravljeni dajati pojasnila o prehrani in zdravljenju toda poleg zdravljenja bolezni jim ostaja komaj kaj časa za to.
Toda kljub tej negativni oceni hodi 35,8 % redno k zdravniku; 39,2 % jih navaja,da njihov zdravnik uporablja alternativne načine zdravljenja.


Pri zdravilcu se jih zdravi 26,5 %. 59,3 % jih navaja, da občasno govorijo z zdravnikom tudi o prehrani ter da je njihov zdravnik seznanjen z njihovim vegetarijanskim načinom prehranjevanja. Od teh 59,3 % pa jih pičla polovica ne more reči, ali zdravnik sprejema pozitivno ali negativno vegetarijansko prehrano. 9,1 % zdravnikov odklanja vegetarijansko prehrano svojih pacientov, 41,1 % jo priporoča.

Biokemični parametri
Od izprašanih vegetarijancev so bili tisti, ki so stanovali v mestnih območjih Frankfurta, Stuttgarta, Freiburga, Düsseldorfa in Hamburga povabljeni k odvzemu krvi. Krvne preiskave so lahko naredili 91 vegetarijancem. Pri tej delni skupini je bilo 82 % žensk, povprečna starost je znašala 51 let. Najbolj pogosta oblika prehranjevanja te skupine je lakto-ovo-vegetarijanska hrana, ki jo uživa 50 %; 13 % se prehranjuje vegansko, 30 % lakto-vegetarijansko in 7 % delno vegetarijansko. Glavni nagibi za vegetarijansko prehranjevanje so bili tudi pri tej delni skupini zdravstveni razlogi, ki jih je navedlo 76 %. Telesna teža preiskovane delne skupine je bila, prav tako kot celotne skupine, v območju idealne teže (tab. 11). Povišan krvni pritisk, sovzrok pri nastanku bolezni srca in ožilja, pri preiskovanih vegetarijancih ni bil odkrit. Specifične razlike med spoloma se niso pojavljale. Preiskovana delna skupina je imela, prav tako kot celotna skupina, skoraj idealno težo.

Tab. 11
Telesna teža, krvni pritisk, železo, hemoglobin, sečna kislina, krvni sladkor (n = 268)

                      moški x±SD       ženske x±SD
telesna teža, kg      65,4 ± 7,5       55,9 ± 7,0
krvni pritisk, mm Hg
sistolični           131,9 ± 17,5     131,1 ± 17,8
diastolični           83,3 ± 8,4       84,0 ± 9,6
Hb,g/100ml           13,96 ± 1,97     12,71 ± 1,52
Fe, ug/100ml         100,9 ± 32,7      84,7 ± 28,4
sečna kislina, mg/dl   4,8 ± 1,0        3,7 ± 0,9
krvni sladkor, mg/dl  84,5 ± 13,1      86,1 ± 9,7


Vrednosti železa in hemoglobina so določene, ker se pri današnji situaciji prehranjevanja in pri vegetarijancih prišteva železo h kritičnim hranilnim snovem. Ker je iz živalske hrane izkoristek železa boljši kot iz rastlinske, je preskrba z železom pri vegetarijancih še dodatnega pomena. Serumske vrednosti železa so odločno nad kritično mejo, ki je 60 pg pri moških in 40 pg pri ženskah. Ugotovljene vrednosti hemoglobina so za oba spola v spodnjem normiranem področju. Vpliv različnih vegetarijanskih prehranjevalnih tipov na vrednosti železa ni dokazljiv.
Izvidi sečne kisline so za oba spola prav tako v normiranem področju. Vrednosti glukoze v krvi so pri 93 % sodelujočih vegetarijancih v normalnem področju, le pri 2 % primerov so višje. Temu primerno tudi napovedujejo pri 1,2 % obolevnost za diabetesom.Različne lipidne frakcije gotovo določajo tveganje pri boleznih srca in ožilja. Skupne vrednosti holesterina so v 80 %

primerov pod normiranim področjem 220 – 260 mg/dl (tab. 12). Najnižje vrednosti so pri skupini veganov (144 mg/dl). Zelo nizke so tudi vrednosti trigliceridov. Z aterogenim indeksom, ki navaja razmerje LDL proti HDL, se lahko določi merilo za tveganje pri koronarnih srčnih boleznih. Pri vrednostih nad 4,5 je tveganje povečano. Pri sodelujočih vegetarijancih je indeks občutno nižji, pri moških 2,1 in 2,0 pri ženskah.

Tab.12
Vrednosti lipidov pri preiskanih vegetarijancih (n = 268)

                               moški           ženske
skupni holesterin, mg/dl    169,9 ± 39,1     181,4 ± 52,0
HDL, mg/dl                   50,6 ± 14,6      55,9 ± 14,3
HDL %                        29,7 ±  9,1      32,6 ± 9,1
LDL, mg/dl                   98,5 ± 33,7     105,9 ± 46,1
LDL/HDL                       2,1 ±  0,8       2,0 ± 1,0
trigliceridi, mg/dl         103,8 ± 43,1      97,5 ± 40,1


Da bi lahko natančneje opisali tveganje obolenja za arteriosklerozo, se vedno pogosteje navajajo tudi apo-lipoproteini. Frakcija apo-lipoprotein A-1 pride v poštev kot zaščitni faktor, medtem ko je LDL in apo-lipoprotein-B pozitiven v korelaciji s pojavom koronarnih srčnih bolezni. Srednje vrednosti apo-lipoproteinov pri preiskanih vegetarijancih so v skupnem zelo nizke (tab. 13).

Tab. 13
Apo-lipoproteini pri preiskanih vegetarijancih (n = 268)

                               moški           ženske
Apo-A-l, mg/dl                77,0 ± 27,4    78,9 ± 30,3
Apo-A-ll, mg/dl               20,5 ±  8,0    21,1 ± 10,7
Apo-B, mg/dl                  39,7 ± 13,1    41,2 ± 13,5


Nasploh so izmerjene krvne vrednosti normalno v ugodnih območjih. Glede na povprečno starost 51 let in z upoštevanjem dejstva, da so mnogi vegetarijanci izbrali to obliko prehranjevanja zaradi bolezenskih razlogov, je zdravstveno stanje zavidljivo dobro. Vendar pa to zanesljivo ni samo zaradi vegetarijanskega načina prehranjevanja, ampak se to navezuje tudi na izraženo zdravstveno zavest in zdravo ravnanje.
S tem ne izgubite ničesar, saj sicer ta denar ostane državi
Prispevajte sredstva in pomagajte živalim
Včlanite se v društvo in pomagajte živalim
Naročite se na brezplačne
e-novice društva!

Odjava