Aktualno


  Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Prijava zaradi suma storitve korupcije pri sprejemanju akta o odstrelu medvedov in volkov

Spoštovani!

1. Minister za okolje in prostor dr. Žarnić je sprejel Pravilnik o spremembah Pravilnika o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki je bil dne 30.9.2011 objavljen v Uradnem listu. S tem pravilnikom je minister odredil odstrel 74 rjavih medvedov in 12 volkov v obdobju 1.10.2011 do 30.9.2012. Omenjeni pravilnik je bil sprejet na podlagi strokovnega mnenja za odstrel velikih zveri za obdobje 1.10.2011 – 30.9.2012, ki ga je pripravil Zavod za gozdove Slovenije.

2. Sprejem zgornjega pravilnika omogoča 7.a člen Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah. Ta uredba sicer omogoča poseg z odstrelom v populacijo rjavih medvedov in volkov, ki sta zavarovani živalski vrsti, vendar pod strogimi pogoji, med katerimi sta osnova ta, da če ni druge možnosti kot odstrel in da odstrel ne škoduje ohranitvi ugodnega stanja obeh zavarovanih živalskih vrst (7. člen uredbe). Omenjena osnovna pogoja sta predpisana tudi v Direktivi Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih vrst, ki zavezuje tudi Slovenijo.

3. Omenjena osnovna pogoja, ki ju za odstrel rjavih medvedov in volkov predpisuje tako slovenska kot tudi zakonodaja EU v primeru uvodoma omenjenega pravilnika, ki bi ju moral v celoti upoštevati, nista izpolnjena. Tako Zavod za gozdove Slovenije kot pripravljavec strokovnega mnenja o odstrelu kot Ministrstvo za okolje in prostor sta bila pred sprejemom pravilnika z več strani argumentirano opozorjena, da gre za nezakonit odstrel. Vendar opozoril nista upoštevala in
minister Žarnić je sprejel sporni pravilnik ter odredil odstrel 74 medvedov in 12 volkov.

4. Menimo, da je v omenjenem primeru podan sum korupcije v smislu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZintPK), kar obrazlagamo v nadaljevanju.

5. Korupcija je vsaka kršitev dolžnega ravnanja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega. Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije "korupcijo" definira kot: "vsaka kršitev dolžnega ravnanja uradnih in odgovornih oseb v javnem ali zasebnem sektorju, kot tudi ravnanje oseb, ki so pobudniki kršitev ali oseb, ki se s kršitvijo lahko okoristijo, zaradi neposredno ali posredno obljubljene, ponujene ali dane oziroma zahtevane, sprejete ali pričakovane koristi zase ali za drugega". To je zapisano na spletni strani Komisije za preprečevanje korupcije.

6. Iz strokovnega mnenja za odstrel Zavoda za gozdove Slovenije je razvidno, da je odstrel volkov potreben zaradi preprečevanja škode na drobnici, saj le-ta predstavlja volkov plen v več kot 96 % škodnih primerih (str. 24). Zato je ministru predlagal odstrel 12 volkov v obdobju 2011/10 – 2012/9, saj po njegovem mnenju ni drugih alternativnih možnosti za preprečevanje škode kot odstrel (str. 30 in 31). To vsekakor ne drži. Te obstajajo in so že dolgo znane.

7. V Severni Ameriki in Evropi je bilo v preteklosti izvedenih mnogo raziskav o učinkovitosti ubijanja volkov za zmanjševanje škod na živini. Raziskava v Minnesoti v ZDA (1992) je pokazala, da odstranjevanje volkov ni bilo učinkovito sredstvo za zmanjševanje škod. Škode so se pogosto nadaljevale na pašnikih, kjer so redno odstranjevali volkove, po drugi strani pa so škode večkrat prenehale, tudi ko volkov niso odstranili. Zanimivo in signifikantno je to, da so se v povprečju škode večkrat ponovile, če so volka odstranili, kot če ga niso, in da so podatki pokazali, da se lahko po odstranitvi volkov škode še povečajo. Tudi v drugi raziskavi v Minnesoti (2008) so prišli do zanimivega zaključka, da se je število napadov volkov še povečalo, če je bilo ubitih več volkov. Raziskava iz ZDA in Kanade (Musiani et al. 2005) je pokazala, da odstranitev volkov ni zmanjšala škod niti kratkoročno niti dolgoročno, učinka ni bilo niti tedaj, ko so odstranili celoten trop, saj so prazen prostor zasedli drugi volkovi. Škode so se nadaljevale, če se niso izboljšali varovalni ukrepi in okoljski dejavniki. Analiza iz Kanade (2010) je pokazala, da odvzem volkov ni vplival na pojavljanje škod, škode so se celo povečale tam, kjer so ubijali volkove. Iz raziskave iz Španije (2009) je razvidno, da obseg škod ni povezan s številom volkov niti s poseganjem v populacije, marveč predvsem z varovanjem živali in načinom reje.

8. Podobna raziskava je bila izvedena tudi v Sloveniji. Iz študije Analiza učinkovitosti odstrela volkov za zmanjševanje škod na domačih živalih (Miha Krofel, Rok Černe, Klemen Jerina, Univerza v Ljubljani, februar 2011) je razvidno, da odstrel volkov ni imel vpliva na višino škod na domačih živalih. To se je ujemalo, tako avtorji, tudi z izsledki tujih raziskav, da trajnostni lov na volkove ni učinkovit ukrep za zmanjšanje škod na domačih živalih. Zato predlagajo, da se v prihodnje napori usmerijo v ukrepe, ki škode učinkovito preprečujejo, npr. prehod na manj konfliktne rabe prostora ali izboljšanje varovanja drobnice z uporabo varnih ograd in pastirskih psov.

9. Znanstveno je torej dokazano, da odstrel volkov ne preprečuje ali zmanjšuje škode na rejni živini, nasprotno, dokazano je, da se škode zaradi odstrela lahko celo povečajo. To je znano že kar nekaj časa in tudi zato je nerazumljivo, da Zavod za gozdove Slovenije predlaga ministru za okolje in prostor, ta pa to sprejme, da se volkove v Sloveniji mori zaradi tega, da se bo zmanjšala ali preprečila škoda, ki jo volkovi povzročajo na rejni živini, če se z odstrelom tega ne da preprečiti. Razen seveda, če se ne pomori vseh volkov v Sloveniji, kar pa seveda ni mogoče, saj je vrsta ogrožena in zato posebej pravno zavarovana.

10. Da obstajajo alternativne možnosti, ve sam Zavod za gozdove Slovenije, saj v strokovnem mnenju (str. 24) navaja naslednje: „Pri tem velja poudariti, da se je za najučinkovitejši način preprečevanja nastajanja škodnih primerov, tako v Sloveniji, kot tudi v svetu, izkazalo zapiranje rejnih živali v nočne ograde, v kombinacij s psi čuvaji.“ Zelo čudno je, da po eni strani zavod trdi, da ni alternativnih možnosti, po drugi strani pa, da je najučinkovitejši način preprečevanja škod zapiranje rejnih živali v nočne ograde v kombinaciji s psi čuvaji. Torej: zapiranje je učinkovitejši ukrep od odstrela.

11. Očitno se Zavodu za gozdove Slovenije gre za „vsako ceno“ za odstrel volkov, na kar kaže tudi dejstvo iz prejšnje točke. To ni čudno, saj ima Zavod za gozdove več lovišč, gre namreč za lovišča s posebnim namenom, kjer bo po vsej verjetnosti tudi odstrel volkov. Na ceniku Zavoda za gozdove Slovenije so mnoge živali, zato je jasno, da je Zavod za gozdove zainteresiran za odstrel medvedov in volkov. To pa pomeni, da je Zavod za gozdove Slovenije v konfliktu interesov, saj po eni strani pripravlja strokovno mnenje o odstrelu oz. odvzemu velikih zveri, po drugi strani pa nekatere te na smrt obsojene živali sam odstreli oz. odstrel proda. Zato je tudi vprašanje, ali so zavodova mnenja o tej zadevi res objektivna in nepristranska.

12. Tako Ministrstvo za okolje in prostor kot Zavod za gozdove Slovenije morata po uradni dolžnosti poznati vse raziskave iz točke 7 in 8 te prijave. Zato tudi dobro vesta, kaj pravi znanost o preprečevanju škod na drobnici od volkov in kaj je pravilen način njihovega preprečevanja. Ministrstvo za okolje in prostor je celo denarno podprlo raziskavo iz točke 8 te prijave, na uvodni strani raziskave pa je tudi znak Zavoda za gozdove Slovenije. Zato je popolnoma jasno, da je minister Žarnić nezakonito odredil odstrel volkov v okviru uvodoma navedenega pravilnika. Pri tem je pomembno tudi to, da so bili strokovnjaki oz. uslužbenci Zavoda za gozdove Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor bili pred sprejemom spornega pravilnika opozorjeni na nezakonitost predlaganega odstrela volkov tudi na sestanku Delovne skupine za načrtovanje upravljanja z velikimi zvermi, ki je dne 3.9.2011 je potekalo na Ministrstvu za okolje in prostor. Tam je poleg našega društva imel argumentirane pripombe glede odstrela volkov zaradi preprečevanja škod tudi predstavnik društva Dinaricum Miha Krofel.

13. Mnogo je o volkovih in nezakonitosti spornega odstrela tudi v že omenjenem članku Lovci bodo ustrelili rekordno število volkov in članku Pod drobnogledom strokovnjakom: volkovi, ki je bil objavljen v časopisu Delo.

14. „Škoda, povzročena na domačih živalih, je ena glavnih težav pri ohranitvenem upravljanju z volkom (Canis lupus). Škodo se pogosto poskuša zmanjšati z odstrelom volkov. V pričujoči raziskavi smo analizirali učinke legalnega odstrela volkov na obseg škode v Sloveniji ter pripravili pregled podobnih raziskav iz tujine. V letih 1995-2009 je bilo legalno odstreljenih 51 volkov in zabeleženih 2221 primerov napadov volkov na domače živali. S statističnimi analizami nismo ugotovili nobenih vplivov odstrela volkov na višino škode. Učinkov odstrela ni bilo zaslediti niti tedaj, ko smo med seboj primerjali najbolj ekstremna leta. Naši rezultati se ujemajo z izsledki tujih raziskav, ki prav tako opozarjajo, da (v nasprotju s splošnim prepričanjem!) trajnostni lov volkov ni učinkovit ukrep za zmanjšanje škode. Odstrel postane učinkovit šele, če z njim iztrebimo celo populacijo ali odstranimo večino volkov iz večjega območja. Ker je škoda na drobnici v Sloveniji resen problem in ker odstrel volkov očitno nima želenega učinka, priporočamo, da se v prihodnje napori in sredstva osredotočijo v bolj učinkovite ukrepe.“ To je izvleček iz izvirnega znanstvenega članka Učinkovitost odstrela volkov (Canis lupus) kot ukrepa za zmanjševanje škode na domačih živalih avtorjev Mihe Krofla, Roka Černeta in Klemna Jerine, objavljenega v Zborniku gozdarstva in lesarstva 95 (2011). V tem članku je podan tudi pregled tujih raziskav o učinkovitosti odvzema volkov za zmanjševanje škode.

14. Ob vsem tem bi se bilo torej treba vprašati: zakaj odstrel volkov, če se z njim škode ne morejo preprečiti oz. zmanjšati? Nasprotno: lahko se celo povečajo. Ali gre za maščevanje nad živalmi, lovsko slo po morjenju živih bitij ali kaj drugega? Kakšne koristi bodo imeli tisti, ki bodo odstrelili volka: trofejo … Kakšno korist bodo imeli tisti, ki bodo omogočili odstrel volka?

15. Seveda je sporni odstrel tudi v nasprotju z 26. členom Zakona o zaščiti živali, ki sicer dopušča odstrel živali, če povzročajo občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti. Kot že navedeno, je te škode mogoče drugače preprečiti, z odstrelom pa jih sploh ni mogoče. Zato je v tem primeru podan sum, da je storjeno tudi kaznivo dejanje mučenja živali.

16. Kot že navedeno, je korupcija je vsaka kršitev dolžnega ravnanja z namenom pridobiti korist zase ali za drugega. Obstaja sum, da so uradne oz. odgovorne osebe Zavoda za gozdove Slovenije in Ministrstva za okolje in prostor kršile dolžno ravnanje, saj bi glede na to, da obstajajo druge možnosti za preprečevanje škode na drobnici od volkov namesto odstrela, morale zavrniti odstrel volkov (MOP oz. minister) oz. ne bi smeli predlagati odstrela (Zavod za gozdove Slovenije). Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah je v 7. členu jasna in sporni odstrel volkov ga hudo krši. Zato je sporni pravilnik tudi nezakonit. Ker pa bodo imeli od odstrela 12 volkov nekateri tudi korist, je podan sum koruptivnih dejanj. Mogoče bo korist premoženjska (prodaja volčje trofeje) ali nepremoženjska (užitek pri ubijanju volkov …). Korist bodo imeli lovci, verjetno tudi Zavod za gozdove Slovenije oz. kakšno njegovo lovišče posebnega pomena, mogoče pa še kdo drug.

17. Ob koncu je potrebno navesti, da so živali živa bitja, ki imajo svoje dostojanstvo, se zavedajo same sebe in imajo osebnost, kar sedaj dokazujejo tudi znanstveniki. So bitja, ki imajo čustva, občutke, ki čutijo trpljenje, veselje in podobno. Imajo svoje družine, podobno kot človek. Mnoge živali tudi “razmišljajo” na podoben način kot ljudje, tudi v smislu vzrok-posledica. Njihova inteligenca je na visokem nivoju, sigurno na višjem nivoju kot npr. pri dojenčki, seveda pa tudi na višjem nivoju kot ga imajo mnogi duševno bolni oz. prizadeti odrasli ljudje. Njihova sposobnost komunikacije je na višjem nivoju kot jo ima človek sam po sebi, brez umetnih pomagal (telefoni, ...). Tudi morala živali je v povprečju višja kot pri ljudeh. Mnogo znanstvenih raziskav je, ki vse to dokazujejo. Seveda velja to tudi za volkove. Tudi državni pravni red se v bistvu zaveda dejstva, da imajo živali svojo osebnost, saj je zaščita živali celo ustavna kategorija - zaščito živali pred mučenjem mora urediti zakon (72. člen).

18. Na podlagi navedenega predlagamo, da izvedete predpisani postopek in sprejmete zakonite ukrepe, če se ugotovi korupcija.

19. Pozivamo vas, da nas obvestite o poteku postopka oz. o sprejetih ukrepih.

Hvala in lep pozdrav!


Pripravil:
Vlado Began, varuh pravic živali

S tem ne izgubite ničesar, saj sicer ta denar ostane državi
Prispevajte sredstva in pomagajte živalim
Včlanite se v društvo in pomagajte živalim
Naročite se na brezplačne
e-novice društva!

Odjava